SEM, 23. november 2016 ― Dvorana upravne hiše Slovenskega etnografskega muzeja je dobila novo preobleko, saj jo od letošnjega Dneva slovenske hrane naprej krasijo motivi pisanih panjskih končnic, ki jih najdemo v zbirki SEM. Poslikane panjske končnice so z oljnimi barvami poslikane lesene čelne deščice na panjih kranjičih, zloženih v čebelnjakih bogatejših kmetov, podeželske gospode in župnišč. Čebelarji so po sličicah razločevali panje in lastnike, poleg tega pa so naslikanim svetim osebam panje simbolično izročali v varstvo in zaščito. So izvirna zvrst ljudske umetnosti in v njej edina likovna zvrst s številnimi posvetnimi figuralnimi motivi in z moralističnimi in satiričnimi vsebinami, katere nastanek in razvoj so omogočile ugodne razmere ob razvitem čebelarjenju s sezonskim prevažanjem panjev na pašo. V času njihovega nastajanja, torej od srede 18. stoletja do prve svetovne vojne, je bilo poslikanih več kot 50.000 končnic. V poznem 19. stoletju so bile panjske končnice razširjene na Gorenjskem, južnem Koroškem, na vzhodnem Štajerskem, v Prekmurju, medtem ko v južnem pasu Slovenije in v neslovenskih deželah niso bile v navadi. Poslikovali so jih preprostejši in samouški slikarji, ki so motive prevzemali s podobic, slikovnih biblij z Nemškega, grafik, časopisnih in knjižnih ilustracij, nemalokrat jih je navdihovala lastna domišljija. Motivika je v glavnem figuralna, zajema nad 600 različnih motivov, od katerih je dobra polovica nabožnih s prizori iz Svetega pisma stare in nove zaveze, iz svetniških legend in s podobami svetnikov. Med posvetnimi motivi zbujajo posebno pozornost živali v človeških vlogah, smešenje ženskih slabosti, krojačev in čevljarjev, gostilniški prizori, vojaški in eksotični motivi ter prizori, ki govorijo o razmerju med spoloma. V tej zvrsti slikarstva se je razvila svojevrstna različica slikarskega sloga, hkrati pa predstavlja tudi najbogatejšo evropsko slikarsko zbirko figuralne motivike pri nižjih družbenih plasteh in je dragoceno pričevanje o kulturnih potreba