Notranjsko primorske novice » Kultura, 24. april 2017 ― Postojna – V Tic galeriji pri Knjižnici Bena Zupančiča v Postojni so na ogled fotografije Magde Gorup, ki jih je razstavila v spomin na Boža Vilharja, postojnskega posebneža, ki je ostal v spominu številnih domačinov. Razstava z naslovom In memoriam Božo Vilhar (1946–2009) je odprta do 5. maja. Foto: Valter Leban »Ker že dolgo živim v Postojni, sem poznala Božota, saj sem ga srečevala v mestu, tako kot so ga tudi vsi ostali,« pravi avtorica fotografij. Leta 2002 je začela uporabljati sinov fotoaparat, s katerim je posnela tako Boža kot tudi druge motive, ki so prav tako na ogled v galeriji. »Če sem le imela s seboj fotoaparat, sem ga fotografirala, tako da se je vsakič, ko me je zagledal, že postavil v pozo,« se spominja Gorupova. »Počasi sem si rekla, da bom fotografije enkrat razstavila. In me je spraševal, kdaj bo razstava, jaz pa sem še kar čakala … Na žalost predolgo, saj je Božo prej odšel. Fotografije pa so ostale in z razstavo izpolnjujem obljubo, ki sem mu jo dala.«

Notranjsko primorske novice » Kultura, 24. april 2017 ― Cerknica – Projekt Hiše izročila iz Dolenje vasi V istem čolnu – Mladi čuvarji izročila si je prislužil nagrado oziroma posebno omembo ob letošnjem izboru najvišjih nagrad Evropske unije za kulturno dediščino oziroma nagrad Europa Nostra. Strokovna žirija, ki jo sestavljajo neodvisni strokovnjaki iz vse Evrope, je prepoznala celovit pristop k ohranjanju kulturne dediščine, predvsem pa ekološko in trajnostno naravnanost projekta. »Prepoznala je model prenosa starih znanj in veščin na mlade in dejstvo, da bi rezultati kot dejavnost živeli v mladih in skozi njih tudi naprej,« pravi Ljoba Jenče, ki je zasnovala in izvedla projekt. Zaključni obisk dijakov Srednje gozdarske in lesarske šole s prof. Zorislavo Makoter iz Postojne v delavnici Vrdjanovih v vasi Dolenje Jezero. Zbrali so se ob novem drevaku, ki so se ga učili izdelovati pod vodstvom nosilca dediščine Toneta Lovka. Učne liste je pripravila Ljoba Jenče, ki je tudi vodila postopek predloga za vpis v register nesnovne kulturne dediščine. Foto: Ljoba Jenče »Že sama nominacija za nagrado Europa Nostra je visoko priznanje, da je projekt dobro zasnovan; izstopal je prav zaradi svoje celostne zasnove, saj ga ni aspekta, ki ga ne bi zajel,« se je posebne omembe žirije razveselila Ljoba Jenče. Posebno omembo je projekt kot prvi slovenski prejel v kategoriji izobraževanja, usposabljanja in ozaveščanja. »To ni bil projekt, pri katerem bi delali kljukice, temveč je bil v spoštovanju do izročila in narave vključen v življenje.« Ljoba Jenče Foto: osebni arhiv Obiskovalci niso le opazovalci »Gre za izvirni model v okviru zavarovanega področja, s katerim spodbujamo obiskovalce, da niso le opazovalci, pač pa da se aktivno izkusijo lokalna znanja in veščine, se vključijo v delo, kot je bilo od nekdaj razvito na določeni lokaciji,« je pojasnila Jenčetova. V projektu V istem čolnu – Mladi čuvarji izročila so na mladi rod prenašali tradicionalna znanja in veščine izdelovanja drevaka, pridelovanja in predelave la

SEM, 24. april 2017 ― Muzeji se v zadnjem času pogosto poglabljajo v vprašanja, kako na sodoben način predstavljati zgodovinske zbirke. V Muzeju za arheologijo in antropologijo (Museum of Archaeology and Anthropology) v Cambridgeu je od 27. marca do 29. marca 2017 potekalo srečanje mednarodnega projekta SWICH z naslovom Historic Collections, Contemporary Lives. Zbirke iz kolonialnega obdobja, ki so shranjene v depojih etnografskih muzejev in muzejev svetovnih kultur, so pogosto predstavljene kot nekaj, kar spada v preteklost in so tako lahko zaradi kolonialnega konteksta sporne ali pa trpijo pomanjkanje povezav s sodobnim svetom. Srečanje je bilo namenjeno premisleku o tem, kako so lahko zgodovinske zbirke ponovno oživljene za oz. skupaj s publiko 21. stoletja. Srečanje se je začelo s predavanjem Emmanuela Kasarheroua, pomočnika direktorja oddelka za dediščino in zbirke v pariškem muzeju Musée du Quai Branly Jacques Chirac, ki je spregovoril o zbirkah ljudstva Kanak iz Melanezije in njihovi kulturi ter predstavil razstavo z naslovom Kanak: Art is a word, ki jo je z Rogerjem Boulayem leta 2013 pripravil v omenjenem muzeju. Zelo zanimivo predavanje je pripravila samostojna kustosinja iz Indije, Minhazz Majumdar. Evropskim in Ameriškim muzejem pomaga pri razumevanju in interpretaciji indijskih zbirk ter jim pomaga zbirke prezentirati na sodoben in aktualen način, predvsem z vključevanjem umetnikov oz. obrtnikov iz Indije. Predstavila je tri projekte, s katerimi se je spopadla v preteklih letih. Sodelovala je z Nacionalnim muzejem iz Liverpoola, kjer so leta 2013 pripravili razstavo Telling Tales: the art of Indian storytelling, v Nacionalnem muzeju v Glasgowu pa so izvedli projekt Project Art Fund RENEW. Namen projekta je bil ustvariti osnovno zbirko sodobne indijske umetnosti, ki bi dopolnila in oplemenitila obstoječo zbirko klasične in industrijske umetnosti iz južne Azije – muzej jo je pridobil v kolonialnem obdobju. V Muzeju za arheologijo in antropologijo v Cambridgeu pa je Minha