Airbeletrina, 28. september 2017 ― Izdaja »klasika«, kakršen je Proust, je vselej vsaj malo 'dogodek', a pričujoči intervju je morda nekoliko manj vznesen, kot bi pričakovali. S pisateljico in profesorico na oddelku za romanske jezike in književnosti Katarino Marinčič, ki je tokrat nastopila v vlogi prevajalke, sva se pogovarjali o pred kratkim objavljenem prevodu zbirke Radosti in dnevi, Proustovega prvenca, o katerem je Katarina Marinčič v spremni besedi mdr. napisala: »Proustova mladostna novelistična zbirka je smešno pretenciozna knjižica, ob kateri niti najbistrovidnejši sodobniki niso mogli zaslutiti njegove poznejše veličine. Pač pa jo, kot v nekakšnem negativu, za nazaj, zlahka zaslutimo mi, ki to neznatno delce jemljemo v roke zaradi mogočnega cikla, zaradi tistega, čemur d

Radio Študent, Oralni anali, 28. september 2017 ― Mnenje, kolumna ali komentar Razpisni sistem: o tehnokraciji in uradniškem erosu play pause stop mute unmute 2017-09-28-oralni-anali-razpisni-sistem-o-tehnokraciji-in-uradniškem-erosu.mp3 Razpisni sistem: nekaj meandrov okoli tehnokracije, politike in uradniškega erosa 1. Pred nekaj leti sem kar pogosto prestopil vrata naše lokalne občinske uprave v Kamniku, prav tako tudi nekaterih drugih državnih institucij. Obiskani prostori so bili nekoliko nostalgični in po hodnikih so se pridušeno mešale vonjave kave, itisona in nekega drugega časa. Uradniki so bili v glavnem prijazni, same interakcije pa vseeno večkrat zelo mučne in tesnobne. Po eni od takšnih kafkovskih epizod sem tedaj celo izterjal sestanek z županom, a sem prišel iz srečanja še bolj poparjen. Večino časa je namreč bentil kar župan sam, tudi on baje talec administrativnega sistema. Spontana aplikacija prevladujoče družbene filozofije, ki se v takšni situaciji ponuja sleherniku, je očitna: prmejduš, privatizirajmo že vse skupaj, ta zbirokratizirana država je evidentno zavožena, nesposobna in neodgovorna. In ko smo že pri tem, spotoma odprodajmo še Slovenske železnice! A seveda se z enim kot drugim dejansko ne gre strinjati. Vseeno pa je res - ni je boljše reklame za neoliberalno agendo, kot je ta zaprašena in avtarkična organizacija, ki upravlja naše tire. V tem oziru se zdi, tako kot nekatere pisarne občinske uprave v mojem rodnem kraju, zelo simptomatična za logiko nekega širšega procesa. Tega, kako okornost in proceduralna kalcinacija različnih skupnostnih institucij – ob nujni spremljavi zgoraj omenjene družbena filozofije in njenih svečenikov – postopoma delegitimira kar njihov obstoj per se. 2. Pričujoči tekst prihaja kot popotnica dokumentu, ki ga je pred nekaj tedni na svoji spletni strani objavilo Ministrstvo za kulturo in ki sliši na ime »Javni razpis za izbor javnih kulturnih programov na področ