Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. december 2017 ― Postojna, 1. december – Notranjski muzej Postojna, ki deluje pod okriljem Zavoda Znanje Postojna, letos praznuje 70. obletnico delovanja. Častitljiv jubilej so zaznamovali s sklopom dogodkov, prvega, otvoritve priložnostne razstave, sta se udeležila tudi minister za kulturo Anton Peršak in postojnski župan Igor Marentič. Ob otvoritvi sta poudarila pomembnost sodelovanja države ter občine za zagotavljanje nemotenega dela muzeja na vseh njegovih področjih ter nalogah, ki mu jih nalaga država. 70-letnica Notranjskega muzeja Postojna – Foto: Atelje Postojna Ob tej priložnosti je osrednja muzealska institucija v regiji izdala istoimenski zbornik »Muzej je Vaš« in odprla razstavo ter zavrtela film o delu muzeja v teh sedemdesetih letih.  Pripoved na sami razstavi  se bo na inovativen način sprehodila skozi bogato slikovno gradivo ter z izborom najatraktivnejših muzejskih predmetov osredotočala na vsakdanje muzejske prakse, ki bodo obiskovalce popeljale v zakulisje muzeja in strokovnega dela kustosov. Vse od ustanovitve muzeja leta 1947 je bila institucija pomemben sogovornik in sooblikovalec ter pospeševalec lokalnega in regijskega turizma. Muzej pa ni samo razstava, ki si jo lahko obiskovalci ogledajo, temveč tudi ves intelektualni kapital osebja muzeja, ki zbira, dokumentira, preučuje, prestavlja in ohranja pomembno dediščino za zanamce. »Nevidna« plat muzejskega dela bo prikazana kot zgodovinski prerez skozi zbirke muzeja in s tem skozi kulturno in naravno premično dediščino Primorsko-notranjske regije, ki tvori eno izmed osrednjih sidrišč lokalne identitete, pa tudi turistične ponudbe. Ob otvoritvi razstave je zbranim spregovorila tudi zgodovinarka Alenka Čuk: »Za obiskovalce smo izbrali 70 predmetov, ki kažejo raznolikost in prepoznavnost notranjskega prostora, nekateri eksponati so na ogled v okviru stalnih razstav, večina je razstavljena prvič. Predmeti pripovedujejo zgodbe ljudi, ki so živeli v istem prostoru, vendar v drugem času. Zgodbe pridn

Trubarjeva hiša literature, 4. december 2017 ― V ponedeljek, 4. decembra, se je začel Teden irske kulture, eden izmed prvih dogodkov pa se je odvil v Trubarjevi hiši literature. O svojem prevajanju irskih avtorjev sta se pogovarjala Tina Mahkota in Andrej E. Skubic, oba Sovretova nagrajenca. Njun dialog se je pletel okrog skupni točk, ki jih imata kar nekaj. Oba sta študirala anglistiko, skupno jima je tudi to, da sta bila zaposlena na Filozofski fakulteti in sta kasneje postala samostojna ustvarjalca, prav tako pa sta oba bivala v Glasgowu in Edinburgu. Mahkota je svoj čas v Glasgowu dojela kot zelo navdihujoče obdobje, vrnila se je z eno prevedeno knjigo in ogromno idejami o irski literaturi, ki so se kasneje večinoma uresničile. Skubic je v okviru svoje prevajalske službe prav tako obiskal oba kraja, prelom pa se je zgodil, ko se je spoznal s sodobnimi škotskimi avtorji, zaradi česar se je zaljubil v obrobne literature. Mahkota se spominja, da je bil leta 1993 Roddy Doyle prvi Irec, ki je dobil Bookerjevo nagrado za roman Paddy Clarke, ha ha ha (1995), ki se ga je odločila prevesti. V tistem času pa so izhajale tudi Picadorjeve antologije, med njimi tudi Picador Book of Contemporary Irish Fiction, ki ji je dala idejo za podobno stvar tudi pri nas, saj je ugotovila, da je večina teh avtorjev pri nas nepoznanih, zato se je odločila zapolniti vrzel. Kontaktirala je založbo Beletrina, hotela pa je prevajalsko pomoč in se na podlagi prevoda knjige Tretji policaj Flanna O'Briena odločila za Skubica.

Trubarjeva hiša literature, 4. december 2017 ― V ponedeljek, 4. decembra, se je začel Teden irske kulture, eden izmed prvih dogodkov pa se je odvil v Trubarjevi hiši literature. O svojem prevajanju irskih avtorjev sta se pogovarjala Tina Mahkota in Andrej E. Skubic, oba Sovretova nagrajenca. Njun dialog se je pletel okrog skupni točk, ki jih imata kar nekaj. Oba sta študirala anglistiko, skupno jima je tudi to, da sta bila zaposlena na Filozofski fakulteti in sta kasneje postala samostojna ustvarjalca, prav tako pa sta oba bivala v Glasgowu in Edinburgu. Mahkota je svoj čas v Glasgowu dojela kot zelo navdihujoče obdobje, vrnila se je z eno prevedeno knjigo in ogromno idejami o irski literaturi, ki so se kasneje večinoma uresničile. Skubic je v okviru svoje prevajalske službe prav tako obiskal oba kraja, prelom pa se je zgodil, ko se je spoznal s sodobnimi škotskimi avtorji, zaradi česar se je zaljubil v obrobne literature. Mahkota se spominja, da je bil leta 1993 Roddy Doyle prvi Irec, ki je dobil Bookerjevo nagrado za roman Paddy Clarke, ha ha ha (1995), ki se ga je odločila prevesti. V tistem času pa so izhajale tudi Picadorjeve antologije, med njimi tudi Picador Book of Contemporary Irish Fiction, ki ji je dala idejo za podobno stvar tudi pri nas, saj je ugotovila, da je večina teh avtorjev pri nas nepoznanih, zato se je odločila zapolniti vrzel. Kontaktirala je založbo Beletrina, hotela pa je prevajalsko pomoč in se na podlagi prevoda knjige Tretji policaj Flanna O'Briena odločila za Skubica.