Jure Jakob: Lakota

Koridor, 24. december 2018 ― Jureta Jakoba lahko prištejemo med najboljše sodobne slovenske pesnike. Izdal je pet pesniških zbirk, zanje pa je prejel več nagrad, med njimi zlato ptico za zbirko Tri postaje in kritiško sito za zbirko kratke proze Hiša in drugi prosti spisi.   V enem od intervjujev je povedal, da »ne v sebi ne v svetu ne najde gotovosti, […] The post Jure Jakob: Lakota appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Razstava o gradu Vurberk: Spomenik kraju in veleposestvu

Štajerski tednik, 24. december 2018 ― V letu praznovanja evropske kulturne dediščine so potekale oz. še potekajo številne aktivnosti pod skupnim sloganom Naša dediščina, kjer preteklost sreča prihodnost. Kulturna dediščina je odsev našega kulturnega spomina in izraz naših vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Žal pa še vedno ugotavljamo, da je dediščina premalo poznana in prepogosto podcenjena.

Mary Poppins se vrača

Deseta umetnost, 24. december 2018 ― V Disneyjevem filmu Mary Poppins se vrača, Emily Blunt igra popolno varuško z edinstvenimi čarobnimi veščinami, ki lahko rutinsko nalogo spremeni v nepozabno, fantastično avanturo. V tej, najnovejši upodobitvi, ki vsebuje svežo senzibilnost, a slavi duh originala, se Mary Poppins vrača, da bi pomagala novi generaciji družine Banks ponovno najti radost in čudež po izgubi […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    The Perks of Being a Wallflower (2012)  Léon (1994)  The Shining (1980)  Megalodon: Predator iz globin  Deset let Viteza teme Copyright © Deseta umetnost [Mary Poppins se vrača], All Right Reserved. 2019.

Vladar Pariza

Deseta umetnost, 24. december 2018 ― Za časa vladavine Napoleona Bonaparteja velja Francois Vidocq – edini človek, ki je pobegnil iz najhujših zaporov v Franciji – med preprostim življem Pariza za pravo legendo. Po zadnjem spektakularnem uspešnem pobegu je nekadnji zapornik tako rekoč prepuščen smrti in skuša ponikniti v pozabo pod krinko preprostega trgovca. A preteklost ga ujame, ko ga obtožijo […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Morilska mularija  Avengers: Age of Ultron (2015)  Pet filmov filmskega festivala Liffe  Terminal (2018)  [Pozor, hud prizor] - The Lord of the Rings: The Fellowship of the Ring (2001) Copyright © Deseta umetnost [Vladar Pariza], All Right Reserved. 2019.

Južni veter

Deseta umetnost, 24. december 2018 ― Življenje Petra Maraša, pripadnika beograjske avtomobilske mafije, začenja dobivati smisel. Zapustil je dom staršev in se z dolgoletno punco Sofijo seli v novo stanovanje. Njegova tolpa, ki jo vodi izkušeni Car, zelo dobro »dela«. Posel dobro teče, denarja je dovolj za vse in policija jim ne dela težav. Ampak vse to se bo spremenilo, potem […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Potovanje v svet filmske klasične glasbe - I. del: Richard Wagner  Koliko je potrebno odšteti za oglaševanje v filmih o Jamesu Bondu?  Težave v motelu El Royale  The Ballad of Buster Scruggs (2018)  Slender Man (2018) Copyright © Deseta umetnost [Južni veter], All Right Reserved. 2019.
Odpiranje oči skozi slepoto

Odpiranje oči skozi slepoto

Airbeletrina, 24. december 2018 ― Danes redkokdo še piše pisma, kaj šele pisemske romane, toda to ni ustavilo Josipa Ostija, ki je napisal prav posebno zahvalno pismo, naslovljeno na svojega prijatelja Borisa A. Novaka, s katerim sta v času obleganja Sarajeva pomagala bosanskim ustvarjalcem. »Protagonist« Črne, ki je pogoltnila vse druge barve je bosanski pesnik Husein Tahmiščić (1931–1999), Osti pa skozi knjigo navaja, razkriva in sprotno komentira njuno obširno korespondenco, ki se v okviru romana začenja maja 1993 in traja do februarja 1999. Za knjigo je kot prvi prejel tudi novo nagrado pont, mednarodno literarno nagrado mesta Koper, namenjeno izjemnim literarnim dosežkom, ki p
Vodnik je prvi uvedel besedo slovar

Vodnik je prvi uvedel besedo slovar

ARS Jezikovni pogovori, 24. december 2018 ― Ali ste vedeli, da je Valentin Vodnik prvi uvedel besedo slovar v slovenščini, in sicer po ruski predlogi? Ali ste vedeli, da je Valentin Vodnik prvi uvedel besedo slovar v slovenščini, in sicer po ruski predlogi? To je le manjša zanimivost od vseh prvenstev tega očeta slovenske proze, pesnika, publicista, slovaropisca, urednika, prevajalca, duhovnika in pedagoga, ki je dosegel, da je slovenščina postala učni jezik. Pomena Vodnikovega dela so se zavedali tudi njegovi sodobniki. Po njegovi smrti so s prireditvami in prostim dnevom praznovali Vodnikov rojstni dan. Na dan 200. obletnice smrti smo se o Vodnikovem življenju in delu pogovarjali z doc. dr. Andrejo Legan Ravnikar, višjo znanstveno sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
S kulinariko v praznike

S kulinariko v praznike

ARS Svet kulture, 24. december 2018 ― V današnji, praznično obarvani oddaji bomo obiskali razstavo Odsev tišine v Zavodu sv. Stanislava, ustavili pa se bomo tudi pri kulinariki V današnji, praznično obarvani oddaji bomo obiskali razstavo Odsev tišine v Zavodu sv. Stanislava, ustavili pa se bomo tudi pri kulinariki. Dobro znano knjigo Velika slovenska kuharica že stoletje urejajo šolske sestre, ki si jo nekako predajajo iz roda v rod. Nedavno je tako pri založbi Mladinska knjiga izšla že 30. izdaja te najbolj priljubljene slovenske kuharske knjige, ki hkrati praznuje 150. obletnico prvega izida. V knjigi je zanimivo prav to plastenje zgodovine – sestra Bernarda Gostečnik, ki je z urednico Nino Žitko Pucer sodelovala pri tokratni izdaji, poudarja, da se to kaže tako v arhaičnem jeziku kot v določenih sestavinah, želv danes denimo ne uporabljamo več. Poleg tega so bile pretekle izdaje polne kompleksnejših in dolgotrajnejših receptov, v najnovejšo pa so sestre vključile številne hitro pripravljene jedi. S koncem meseca pa se bo končalo tudi leto, zaznamovano z velikim slovenskim literatom Ivanom Cankarjem. V sredo se številnim pogledom nanj pridružuje še dokumentarni film z naslovom Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja – Ivan Cankar.
Hlapci in evropeizacija slovenskega gledališča

Hlapci in evropeizacija slovenskega gledališča

ARS Oder, 24. december 2018 ― Slovensko narodno gledališče Drama je s predstavo Hlapci, ki jo je režiral Slavko Jan, poleti leta 1956 gostovalo v Parizu Slovensko narodno gledališče Drama je s predstavo Hlapci, ki jo je režiral Slavko Jan, poleti leta 1956 gostovalo v Parizu. Predstava je bila izbrana na natečaju, na katerega so se prijavila mnoga uveljavljena jugoslovanska režijska imena in gledališke hiše. Po poročanju francoskih in drugih tujih kritikov, ki so spremljali festival, je bila predstava zelo uspešna, z njo pa se je prvič, v mednarodnem prostoru, omenjalo tudi slovensko gledališče. Več v razpravi Alda Milohnića ter pričevanjih, ki smo jih našli v arhivu oddaje Dvignjena zavesa. Vabimo vas k poslušanju!
Sašo Rink: “Trajna in varna nastanitev je predpogoj za zdravo družbo”

Sašo Rink: “Trajna in varna nastanitev je predpogoj za zdravo družbo”

Inštitut za politike prostora, 24. december 2018 ― Sašo Rink je direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, znan je po zavzemanju za spremembe v stanovanjski politiki države in prizadevanju za univerzalno dostopnost prostora in javnih storitev. Na... The post Sašo Rink: “Trajna in varna nastanitev je predpogoj za zdravo družbo” appeared first on Inštitut za politike prostora.
Dar – univerzalni element človeške kulture

Dar – univerzalni element človeške kulture

ARS Ars humana, 24. december 2018 ― Dar je poleg izmenjave dobrin tudi sredstvo komunikacije in tvorec razmerij med tistim, ki ga daje, in tistim, ki ga prejema Predbožična Ars humana ob višku sezone obdarovanj prinaša razmislek o univerzalnem elementu človekove kulture – daru. Ta ni nikoli zgolj izmenjava dobrin, pač pa je tudi sredstvo tvornega vzpostavljanja razmerja med tistim, ki ga daje, in tistim, ki ga prejme. Vsako obdarovanje je aktivna simbolna komunikacija in s sabo nosi ‘skrito’ obveznost dar vrniti. Oddaja bo v pogovoru z gosti predstavila nekaj zanimivih oblik decembrskega in siceršnjega obdarovanja: državniško protokolarno obdarovanje, poslovna darila, pošiljanje novoletnih voščil in obredno uživanje alkoholnih pijač.
Me slišiš?, Dihaj, Maršal, In ljubezen tudi, Menažerija, Bleda svoboda

Me slišiš?, Dihaj, Maršal, In ljubezen tudi, Menažerija, Bleda svoboda

ARS S knjižnega trga, 24. december 2018 ― Preden se dokončno poslovimo od starega leta, se bomo v oddaji S knjižnega trga še enkrat spomnili letos nagrajenih leposlovnih del: dramskih besedil Simone Semenič […] Preden se dokončno poslovimo od starega leta, se bomo v oddaji S knjižnega trga še enkrat spomnili letos nagrajenih leposlovnih del: dramskih besedil Simone Semenič v knjigi Me slišiš?, pesniških zbirk Toneta Škrjanca Dihaj in Milana Jesiha Maršal, romana Draga Jančarja In ljubezen tudi, kratke proze Eve Markun Menažerija in esejistične zbirke Jasmina B. Freliha Bleda svoboda.
Vrhunci v kulturnem življenju leta 2018

Vrhunci v kulturnem življenju leta 2018

ARS Kulturna panorama, 24. december 2018 ― Zadnja Kulturna panorama v letu bo posvečena vrhuncem v kulturi in umetnosti leta 2018, ki je bilo Cankarjevo leto Zadnja Kulturna panorama v letu bo posvečena vrhuncem v kulturi in umetnosti leta 2018, ki je bilo Cankarjevo leto. Temu izjemnemu literatu smo namenili številne knjige, dogodke, predstave, razstave in simpozije. Leto 2018 pa je bilo tudi leto kulturne dediščine, ko sta bili veščini klekljanja in suhozidne gradnje uvrščeni na prestižni UNESCOv seznam nesnovne kulturne dediščine. V koprsko stolnico so se vrnile znamenite restavrirane slike beneškega slikarja Vittoreja Carpaccia; slavnostno je bilo ob stoti obletnici v Narodni galeriji, ko so odprli razstavo slik Ivane Kobilca. Devetdesetletnik kipar Drago Tršar je imel niz razstav, sto let sta praznovala baletni ansambel in orkester ljubljanske Opere, radio Slovenija pa 90 let in sicer s s koncertom v Slovenski filharmoniji. Slišali bomo Prešernova nagrajenca baletnika Janeza Mejača in pesnika Borisa A. Novaka. Pa pisatelja Florjana Lipuša, ki je dobil avstrijsko državno nagrado. Pogledali bomo v svet glasbe in filma, podčrtali slovenski dosežek s filmom Posledice Darka Štanteta. Slišali bomo Marie NDiaye (izg.: marí ndiáj) zvezdo francoske literature, ki je obiskala Ljubljano in igralca Janeza Škofa, dobitnika Borštnikovega prstana. Boris Pahor je praznoval sto pet let in objavil novo knjigo o prijatelju Edvardu Kocbeku.

24. decembra 1910 je v Celju umrl Julius Rakusch, trgovec, politik, celjski župan in častni meščan

Kamra.si, 24. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. decembra 1910 je v Celju umrl Julius Rakusch, trgovec, politik, celjski župan in častni meščan. Rodil se je 8. aprila 1852 v Celju.  Član stare nemške celjske družine. Leta 1870 se je zaposlil v trgovini z železnino, ki je bila last njegovega očeta Daniela Rakuscha. Po očetovi smrti je pod starim imenom z bratom Josephom vodil trgovino, po bratovi smrti v letu 1897 pa je postal edini lastnik podjetja, ki je zaradi dobrega poslovodenja postalo eno najuglednejših te vrste v monarhiji. Kot poslovnež širokega formata je sodeloval pri številnih gospodarskih podvigih v Celju in drugod; bil je soustanovitelj tovarne emajlirane posode A. Westna v Celju, Lenkovega I. celjskega mestnega mlina, Lorberjeve strojne tovarne v Žalcu in Westnove tovarne posode v Bratislavi.Istega leta kot njegov županski predhodnik Stiger (1879) je postal član celjskega občinskega odbora in ko je Stiger v letu 1893 postal župan, je zasedel podžupansko mesto. Po njegovi smrti je v začetku leta 1903 prevzel županstvo.     

24. decembra 1995 je v plazu pod Malo Mojstrovko umrl Stane Belak-Šrauf, slovenski alpinist, gorski vodnik in gorski reševalec

Kamra.si, 24. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. decembra 1995 je v plazu pod Malo Mojstrovko umrl Stane Belak-Šrauf, slovenski alpinist, gorski vodnik in gorski reševalec. Rodil se je 13. novembra 1940 v Ljubljani.  Stane Belak Šrauf je bil po poklicu strojni tehnik, sicer vodja razvoja bolniške opreme v Zavodu za rehabilitacijo invalidov Soča v Ljubljani in član Alpinističnega odseka Ljubljana Matica. Živel je v Kamniku, kasneje si je z družino naredil hišo v Gmajnici pri Komendi. Plezati je pričel leta 1960. Opravil je več kot 1200 alpinističnih vzponov v slovenskih in tujih gorah, 60 vrhunskih vzponov v vseh letnih časih. Bil je uspešen gorski vodnik in reševalec. Je prvi jugoslovanski gorski vodnik, ki je vodil veliko turo na tujem – z enim od klientov sta leta 1985 preplezala severno steno 3790 m visokega Eigerja (en) v Bernskih Alpah (en) v Švici. Nepozabne bodo ostale njegove prve zimske ponovitve Rdeče zajede v Rakovi špici, Krušičeve smeri na Špiku, Šinkove v Frdamanih policah in Raza Sfinge. Njegov najpomembnejši zimski vzpon je zagotovo prva zimska ponovitev Čopovega stebra, katerega je s soplezalci preplezal v osmih dneh v izredno slabih razmerah.Leta 1992 se je pri padcu v Triglavski severni steni hudo poškodoval.

24. decembra 1995 je v Ljubljani umrl Lojze Krakar, slovenski pesnik, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar in esejist

Kamra.si, 24. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. decembra 1995 je v Ljubljani umrl Lojze Krakar, slovenski pesnik, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar in esejist. Rodil se je 21. februarja 1926 v Semiču v Beli krajini.  Lojze Krakar je gimnazijo obiskoval v Novem mestu. Med vojno je bil še kot gimnazijec v italijanskih zaporih in nemških taboriščih. Po vojni je končal gimnazijo in leta 1954 diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slavistike. Med letoma 1965 in 1975 je v okviru lektorata poučeval slovensko književnost in jezik na Univerzi J. W. Goetheja v Frankfurtu na Majni. Tam je leta 1970 doktoriral. Kasneje je bil profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Zadru. Delal je kot urednik pri Tovarišu, Cicibanu, na RTV Slovenija in v Cankarjevi založbi.
Krokodil v mulju, 4

Krokodil v mulju, 4

Literatura v živo, 24. december 2018 ― Ko ustvarjam, sledim spremembam, beležim trenutke, ko je pesem napisana, jo »spustim iz rok«, ob tem pa opustim tudi eno od svojih identitet. Umetnost je molitev. Ko ustvarjam, raziskujem svojo prisotnost v svetu, stopam v stik z »božanskim«, presegam svojo individualnost in parcialnost časa.

1525 – Umre Vasco De Gama

Zgodovina na dlani, 24. december 2018 24. decembra leta 1524 je v indijskem mestu Kochi (Cochin) umrl portugalski pomorščak, raziskovalec in admiral Vasco da Gama. Bil je star 55 ali 64 let, saj točne letnice njegovega rojstva ne poznamo (1460 ali 1469). Pokopan je v samostanu Jerónimos v portugalski prestolnici Lizboni. Bil je eden najuspešnejših evropskih… Preberi The post 1525 – Umre Vasco De Gama appeared first on Zgodovina na dlani.
Cerknica 1972/73 – 1. c razred

Cerknica 1972/73 – 1. c razred

Stare slike (Cerknica), 24. december 2018 ― Prvošolčki, rojeni v letu 1965, se približujejo koncu prvega razreda. Za nagrado jih je slikal fotograf Bajček. Za spomin. Zadnja vrsta stojijo od leve proti desni: Borut Levec, Peter Petrovčič, Gorazd Berčič. Srednja vrsta od leve proti desni: Miran Adamič, Damir Jadrič, Matjaž Pavlin. Prva vrsta od leve proti desni: Slavko Ožbolt, Stojan Maček, Bernarda […]

24. december 1963 - prvo potniško letalo pristane na letališču Brnik

Kamra.si, 24. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ... 24. december 1963 - prvo potniško letalo pristane na letališču Brnik Prvo letalo na letališču Brnik (danes Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana)  je pristalo 24. decembra 1963 ob 10:45. To je bilo letalo DC-6B slovenskega letalskega prevoznika, ki se je takrat imenoval Adria Aviopromet (danes Adria Airways).
Pred Magistratom tradicionalni božični koncert

Pred Magistratom tradicionalni božični koncert

Misli, 24. december 2018 ― Pred ljubljanskim Magistratom bo nocoj, na predvečer božiča, v organizaciji Staroljubljanskega zavoda za kulturo ter v sodelovanju s Turizmom Ljubljana in Mestno občino Ljubljana tradicionalni božični koncert. V božični čas bo tokrat popeljal Orkester mandolina Ljubljana z dirigentom Andrejem Zupanom in solistko, sopranistko Natašo Zupan.
Sveto noč za božič prepevajo že 200 let

Sveto noč za božič prepevajo že 200 let

Misli, 24. december 2018 ― Svetovna znana pesem Sveta noč, blažena noč nocoj beleži 200 let, odkar so jo prvič zapeli na božič leta 1818 v cerkvi sv. Nikolaja v avstrijskem Oberndorfu severno od Salzburga. Skladba je postala stalnica božičnih praznovanj, pojejo pa jo v 300 jezikih in dialektih, celo Inuiti ter južnoafriško pleme Zulu, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

23. decembra 1971 je v Ljubljani umrl Metod Badjura, slovenski filmski scenarist, režiser in snemalec

Kamra.si, 24. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. decembra 1971 je v Ljubljani umrl Metod Badjura, slovenski filmski scenarist, režiser in snemalec. Rodil se je 22. novembra 1896 v Litiji.  Krojač Hinko Badjura in Marija sta preživljala številno družino. Rodilo se jima je pet sinov: Rudolf, Janko, Hinko, Ciril in Metod. Njihova hiša je še vedno ohranjena na naslovu Valvasorjev trg 8. Po rojstvu najmlajšega se je družina preselila v Kisovec pri Zagorju, nato v Toplice pri Zagorju. Oče je šival obleke rudarjem in tako preživljal družino. Leta 1903 je tragično preminil v nesreči. Mati Marija se je s sinovi preselila v Ljubljano in postala likarica premožnim družinam. V času prve svetovne vojne ji je avstrijska vojska jemala sinove in jih pošiljala na fronto. Metod je v bil času 1. svetovne vojne v bojih na Tirolskem. Doživel je soško fronto, zlasti boje na Krnu. Po razpadu avstroogrske monarhije ga srečamo med slovenskimi prostovoljci na Koroškem. Po vojni se je odločil, da bo nadaljeval šolanje. Najprej je študiral na Dunaju, zatem pa še na Grafični akademiji v Leipzigu. Poslušal je predavanja fotokemije, optike, analitične kemije in fotografije. V tem času je obiskal atelje UFA, kjer se je seznanil s snemanjem in tehnično obdelavo filmov in z umetniškim oblikovanjem zapisov na filmskem traku.
še novic