Notranjsko primorske novice » Kultura, 14. maj 2019 ― Ilirska Bistrica – V Pavlovčevi galeriji v Ilirski Bistrici so 10. maja odprli novo likovno razstavo. Tokrat se predstavlja slikar Janez Milkovič – Jano z razstavo 27 zelo kakovostnih likovnih del; večina jih sodi v njegov cikel Izsanjane podobe. Razstava je na ogled do 5. junija. Pred umetniškimi deli Jano in Rajko Kranjec, Razstava, Janez Milkovič – Jano, Pavlovčeva galerija, Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica, 10. maj 2019 Foto: Petar Nikolić Čudovita slikarska razstava bo obiskovalcem na ogled do 5. junija v tem letu. Slikar Janez Milkovič – Jano, rojen leta 1942 v Trstu, je najprej obiskoval Šolo za oblikovanje v Ljubljani. Po končani višji pedagoški šoli se je zaposlil kot likovni terapevt na Psihiatrični kliniki Ljubljana-Polje. Dodatno se je izobraževal na področju psihoterapije in več kot trideset let razvijal terapevtske načine zdravljenja s pomočjo likovnih, glasbenih in gibalnih izraznih dejavnostih. Je ustanovni član likovne sekcije pri KUD dr. Lojz Kraigher kliničnega centra in medicinske fakultete v Ljubljani in njen prvi predsednik. Aktivno deluje tudi v Fotografskem društvu Janez Puhar v Kranju. Udeležil se je neštetih likovnih kolonij po Sloveniji in v tujini. Pripravil je že več kot štirideset samostojnih razstav po priznanih galerijah, sodeloval pa na več kot 90 skupinskih razstavah. Likovna kritičarka Polona Škodič je na uvodni svečani slovesnosti razstavljena dela označila kot večplastna, sporočilna, simbolna in razgibana, tako motivna kot tudi slogovna. Prav tako so različne njegove tehnike. Večinoma vidimo akril na platnu ali na papirju, akvarel, olje, pastel, trganke ali kolažno mešano tehniko. Njegova izpoved je močno vezana na naravo, ki jo doživlja poglobljeno in pojmuje kot večen krogotok izvora energij. Vsaka slika ima svoj zven, ritem, dinamiko, svojo vibracijo in nek skrivnosten mir. Umetnost in naravo doživlja in pojmuje kot večno idejo in univerzalno gibalo. Energije, ki jih zaznava v trepetajočih delcih zemlje, v

ARS Svet kulture, 14. maj 2019 ― Njegovo figuro so sinoči v Cankarjevem domu pretresli trije filozofi: Slavoj Žižek, Mladen Dolar in Andrew Cutrofello. Mogočna stavba na robu ljubljanskega Tivolija, nekoliko skrita med drevesi, Švicarija, ima zelo razgibano življenjsko zgodbo, ki jih boste nocoj, nekaj minut pred deveto zvečer, lahko sledili na Televiziji Slovenija, saj bo na 1. Programu predvajan dokumentarni film s preprostim naslovom Švicarija režiserja Amirja Muratovića. Premierno pa ne bo nocoj predvajan le kulturno zgodovinski portret neke hiše, ampak tudi zanimiv portret ustvarjalca Andreja Rozmana Roze, v okviru večera Društva slovenskih režiserjev bodo namreč predvajali dokumentarni film Jaz sem za nič scenarista in režiserja Borisa Petkoviča, ki je beležil znane pridige Rozmanovih Odmaševanj. V oddaji Svet kulture po 16. uri bomo nekaj več zvedeli o različnih pogledih na lik Hamleta, o katerem se je sinoči razpravljalo v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Airbeletrina, 14. maj 2019 ― Ko z avtomobilom zavijeva proti Sarajevu, se nama prikaže kot razpotegnjeno mesto, strpano v dolino in redko posejano po gričevju. Vendar pa Sarajevo na prvi pogled skrije več, kot pokaže, v pravi luči se razkrije šele, ko gost resno zagrize v pobočja okoliških hribov ter si osvobodi pogled na gosto posejane stare kritine in občasne minarete, ki globoko zajedajo v mrtve rokave sarajevske doline. Mesto naju hitro pogoltne in za nama takoj zapre vrata, padeva v kolono, mimo letališča po neki vpadni cesti, ki naju v stanju skorajšnje negibnosti zadržuje slabo uro. Na vpadni cesti dve postavi, vsaka s svojim čikom v ustih in vsaka ob svojem avtomobilu, brez vidnega vznemirjenja čakata na vlečno službo, ki je obtičala na drugi strani kolone. S prijateljem sva za en mesec najela stanovanje na Koševskem Brdu, v severnem delu centra, kjer hrib že postane preresna ovira, da bi se ga lotil z razmajani