ARS Izšlo je, 13. maj 2019 ― Pisateljica pripoveduje o svojem drugem romanu. Pisateljica, novinarka in urednica Jela Krečič se je s svojim drugim romanom Knjiga drugih uvrstila med deseterico, ki se poteguje za nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta. V romanu je ustvarila bogato galerijo človeških likov, ki jih sicer povezuje knjiga, ki potuje od enega do drugega, predvsem pa njihov poskus (za)živeti polno življenje. Avtorica je v roman vpisala vrsto kulturnih referenc, ki bralcu približajo posamezne romaneskne like. In čeprav je romanesknih likov pet, šest in morda še več, ni dvoma, da je avtorica z romanom izpisala tudi svoje osebno razumevanje in videnje sveta, celo vrednotenje. Več o romanu je povedala v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je. Vabljeni k poslušanju.

SEM, 13. maj 2019 ― Mednarodni muzejski dan se letos posveča temi HIPERPOVEZANI MUZEJI: Novi pristopi, novi obiskovalci. Tematski mednarodni muzejski dan vsako leto združuje preko 40.000 muzejskih institucij v več kot 158 državah sveta. Pridružuje se jim tudi Slovenija z velikim naborom sodelujočih muzejev in galerij. V soboto, 18. maja, bomo po celi Sloveniji muzeji in galerije obeležili mednarodni muzejski dan s prostim vstopom in obilico raznovrstnih dogodkov. Z vami delimo še program ICOM Slovenija za mednarodni muzejski dan v soboto, 18. maja 2018:         10.00: družinske ustvarjalne delavnice (skupna muzejska akcija za družine in otroke, muzejska ploščad Metelkova, Ljubljana).         11.00: tiskovna konferenca vseh treh slovenskih muzejskih organizacij: Skupnost muzejev Slovenije (SMS), Slovensko muzejsko društvo (SMD), ICOM Slovenija (Mednarodni muzejski svet – Slovenski odbor). SMS bo predstavila Poletno muzejsko noč, ki bo letos 15. junija 2019. SMD bo predstavilo podelitev Valvasorjevih nagrad za leto 2019 s knjižico prejemnikov. ICOM Slovenija bo predstavil temo letošnjega mednarodnega muzejskega dneva, programe v muzejih in galerijah po Sloveniji na ta dan kot del vseslovenske akcije ter pomembne aktivnosti ICOM-a za leto 2019. Posebna gostja bo ga. Suay Aksoy, predsednica Mednarodnega muzejskega sveta ICOM iz Pariza. Tiskovna konferenca bo v upravni stavbi Slovenskega etnografskega muzeja, Metelkova 2, Ljubljana.         11.30: odprtje skupne razstave državnih muzejev Slovenije na temo MMD na muzejski ploščadi na Metelkovi. Državni muzeji Slovenije pod okriljem ICOM Slovenije zdaj že tradicionalno obeležujejo MMD s postavitvijo skupne razstave, posvečene osvetlitvi izpostavljene teme HIPERPOVEZANI MUZEJI: Novi pristopi, novi obiskovalci. O letošnji temi MUZEJI KOT KULTURNA SREDIŠČA: PRIHODNOST TRADICIJE: Vloga muzejev v družbi se spreminja. Muzeji se v svojih prizadevanjih, da bi postali bolj interaktivni, usmerjajo k občinstvu in v skupnost, postali so

SEM, 13. maj 2019 ― Slovenija leži na prostoru, ki je bil vedno stičišče in križišče različnih migracij, Celje kot eno od tranzitih mest prav tako. Razstava bo predstavila migracije kot del vsakdanje človekove težnje po iskanju boljšega življenja in ob tem preko osebnih zgodb posameznikov in njihovih osebnih predmetov predstavila ljudi, ki so se iz različnih vzrokov priselili v Slovenijo in Celje ter si tukaj uredili novo, uspešno in drugačno življenje.  Muzeološki koncept, ki ga je pripravil kustos Sebastja Weber, temelji na idejni zasnovi dela razstave  »Afrika in Slovenija. Preplet ljudi in predmetov«,  ki sta ga v Slovenskem etnografskem muzeju pripravili kustosinji dr. Bojana Rogelj Škafar in Tina Palaić. Razstava, ki je nastala v okviru projekta SWICH, je bila na ogled med 30. 11 2017 in 2. 5. 2018. Del razstave je bil posvečen posameznikom in njihovim osebnim zgodbam, ki so jih gradili okoli osebnih predmetov.  Osebna zgodba je bila predstavljena kot kratek AV zapis, ki je dopolnjeval predmete, razstavljene v vitrini. Vsem zgodbam je  skupno predvsem to, da so vsi posamezniki Afričani, ki so v Slovenijo prišli v okviru študentskih izmenjav v času Gibanja neuvrščenih. Ta del razstave bo gostujoči del razstave v MNZC, ki pa bo po enakih principih razširjena z zgodbami priseljencev, ki so se v Celje priselili iz različnih držav in si v Celju zgradili nov način življenja. Z njim ter  s svojim delovanjem tako ali drugače vplivajo na celjsko družbo in kulturo. Uvodno besedilo bo namenjeno predstavitvi pomena razstave, migracijam nasplošno in sodelovanju s SEM. Zadnji del razstavepa bodo kratki pozdravi Celjanov, ki so iz Celja  odšli v svet in si uredili novo življenje. Ti »pozdravi« bodo predstavljeni na razglednicah, ki jih bodo izseljenci v času snovanja razstave  po pošti poslali v muzej.