Rezervirajte si datume!

Festival Maribor, 24. junij 2019 ― Festival Maribor ponosno predstavlja letošnji program, ki je v znamenju brisanja meja, lomljenja okvirov, preseganja omejitev in združevanja (navidezno) nezdružljivega. Med 10. in 19. septembrom bomo občudovali moč iskrenosti in občutili magnetne sile, ki dva glasbenika povežejo v duet. Potovali bomo skozi čas in prostor, odkrivali povsem nove glasbene svetove in se čudili zvokom, kakršnih […]
Skupnost kot vezivo družbe

Skupnost kot vezivo družbe

ARS Ars humana, 24. junij 2019 ― Se Slovenci še združujemo v skupnosti in ali lahko takšno združevanje krepita umetnost in kultura? Oddaja Ars humana je dan pred praznikom državnosti posvečena pojmu, ki je iz javnega diskurza skoraj izginil – skupnosti. 28 let po nastanku lastne države se zdi, da je skupnost družbeni fenomen iz nekih drugih časov, arhaičen, nekoliko zaprašen, skratka, neustrezen za moderne čase. Temeljna premisa, iz katere izhaja oddaja, je razumevanje skupnosti v njeni pozitivni razsežnosti, ki jo povezujemo s pojmi, kot so solidarnost, humanost, medsebojna pomoč, skrb za drugega, pristna človeška povezanost, skupni cilji, skupna akcija. Vprašanja, ki si jih zastavlja oddaja, so: Ali nekatere osnovne človeške potrebe še vedno zadovoljujemo z združevanjem v skupnosti ali smo postali popolni individualisti? Ali so dobro delujoče skupnosti lepilo družbe? Ter kako kultura in umetnost pripomoreta k nastanku in krepitvi skupnosti? Gostje oddaje so sociologinja, izredna profesorica na Fakulteti za družbene vede Maša Filipovič Hrast, kulturni antropolog in član predsedstva Zveze kulturnih društev Slovenije Tomaž Simetinger in predstavnica Kulturnega društva Prostorož Zala Velkavrh.
24. Festival Bled

24. Festival Bled

SIGIC - Izpostavljeno, 24. junij 2019 ― Prva polovica julija je vsako leto že več kot dve desetletji rezervirana za pester utrip festivala, ki temelji na klasični glasbi, tuje pa mu niso niti vse ostale zvrsti glasbenega izraza.
Belo se pere na devetdeset

Belo se pere na devetdeset

ARS Svet kulture, 24. junij 2019 ― Nagrado kresnik, ki jo za najboljši roman preteklega leta podeljuje časnik Delo, je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset. Nagrado kresnik, ki jo za najboljši roman podeljuje časnik Delo, je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset. V oddaji boste v interpretaciji dramske igralke Vesne Slapar slišali odlomek iz tega pretresljivega avtobiografskega romana. Za kako visoko ceno smo pripravljeni pridobivati litij, ki naj bi predstavljal odgovor na potrebe po zaščiti podnebja, se bomo vprašali z avtorjem fotografske razstave „Litij, Gonilna sila 21.stoletja“, Matjažem Krivicem. Ob koncu pa še k dogodku festivala Slovenjegraško poletje, koncertu Kresničke Boruta Morija in Andreja Ofaka.
Orgelski scherzi

Orgelski scherzi

ARS Obiski kraljice, 24. junij 2019 ― V prvih poletnih dnevih vas vabimo k poslušanju orgelskih scherzov. V prvih poletnih dnevih vas vabimo k poslušanju orgelskih scherzov – tí vsi po vrsti slovijo po svoji virtuoznosti, pa tudi po lahkotnosti, prefinjenosti in barvitosti. V izvedbi različnih orgelskih interpretov boste slišali kompozicije Maurica Durufléja, Eugena Gigouta, Ludwiga van Beethovna, Alessandra Polija, Antona Brucknerja in drugih.
Na robu: Vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929 – 1941)

Na robu: Vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929 – 1941)

ARS Likovni odmevi, 24. junij 2019 ― V Moderni galeriji v Ljubljani je odprta razstava z več kot 130 deli umetnic in umetnikov, arhivskim in knjižničnim gradivom iz več kot 50 javnih in zasebnih zbirk iz držav nekdanje Jugoslavije. V Moderni galeriji v Ljubljani je odprta razstava z naslovom Na robu: vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929 – 1941) z več kot 130 deli umetnic in umetnikov, arhivskim in knjižničnim gradivom iz več kot 50 javnih in zasebnih zbirk iz držav nekdanje Jugoslavije. Razstava je problemski pregled slikarstva, kiparstva, grafike, risbe, fotografije in filma od kraljeve uvedbe diktature 6. januarja 1929, k ije močno vplivala na t. i. spopad na umetniški levici, vse do začetka druge svetovne vojne na jugoslovanskih tleh aprila 1941. Večina del iz tujine je na ogled prvič. Rdeča nit razstave je pogled na Kraljevino Jugoslavijo, kakor nam jo poleg tedanjega umetnostnega prizorišča na svoj način razkriva potopis Louisa Adamiča Vrnitev v rodni kraj, ki je v ZDA izšla leta 1934. V oddaji Likovni odmevi je Maja Žel – Nolda povabila k pogovoru kustosa razstave Marka Jenka.

Arhitekturni dialog 3 – Centralni park v Kopru

OUTSIDER, 24. junij 2019 ― V petek, 28. junija, bomo skupaj v objemu dobre arhitekture praznovali prihod poletja! Vabimo vas na 3. arhitekturni dialog v Koper, na sprehod po na novo urejenem Centralnem parku, ki ga bo vodil arhitekt Milan Tomac, soustanovitelj biroja Enota, kjer so zasnovali projekt in bedeli nad izvedbo. Sprehodu bo sledil pogovor o načrtovanju in izvedbi… The post Arhitekturni dialog 3 – Centralni park v Kopru appeared first on OUTSIDER.

24. junija 1987 je umrl Miha Maleš, slikar ...

Kamra.si, 24. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. junija 1987 je v Ljubljani umrl Miha Maleš, slikar, grafik, pisatelj, restavrator, urednik, založnik. Rodil se je 6. januarja 1903 v Jeranovem pri Kamniku.  Rojstni kraj Jeranovo pri Kamniku je s svojo slikovito okolico Maleša zaznamoval za vse življenje in ostal mu je zvest do zadnjih dni. Prvega izobraževanja na področju slikarstva je bil deležen v Ljubljani pri profesorju Saši Šantlu, umetnostno akademijo pa je obiskoval v Zagrebu (profesor Kovačević (hr), Kljaković (hr), Krizman (hr) in drugi). Študij je prekinil v želji po življenju v večjem mestu in zato odšel na Dunaj. Ker je bil kot državljan Jugoslavije na akademiji zavrnjen, se je vpisal na umetniško šolo "zu St. Anna" (profesor Froehlich), vendar se je po osmih mesecih vrnil v Zagreb in študiral kiparstvo pri profesorju Rudolfu Valdecu (hr). Zatem je leta 1924 pričel z obiskovanjem specialne šole za grafiko na akademiji v Pragi (profesor Boemse in po njegovi smrti profesor Thiele), kjer je leta 1927 diplomiral. Po končanem šolanju je živel v Ljubljani, kjer je odprl Umetniški salon Miha Maleš, ki je bila delavnica za dekorativno in cerkveno umetnost. Njegove priljubljene tehnike so bile lesorez, linorez, litografija in monotipija. Delal je tudi z oljnimi barvami, vendar redko. Slikal je dekorativno na svilo, na steklo ter izdeloval barvne lesoreze v poljubni tehniki. Preživljal se je tudi s pomočjo zlatarske in rezbarske obrti.  

24. junij 1908 se je rodil Danijel Halas, duhovnik in mučenik

Kamra.si, 24. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. junij 1908 se je v Črenšovcih rodil Danijel Halas, duhovnik in mučenik.  Umrl je 16. marca 1945 v Hotizi.  Po končani osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval državno gimnazijo v Murski Soboti. V začetku je v šolo hodil peš, nakar je bil sprejet med gojence salezijanskega dijaškega zavoda Martinišče. Ker pa so višje razrede ukinili, je gimnazijo z maturo končal v Ljubljani. Nato je vstopil v mariborsko bogoslovje in leta 1933 mu je škof Ivan Jožef Tomažič podelil mašniško posvečenje, 9. julija 1933 pa ga posvetil v duhovnika. Novo mašo je daroval že 16. julija v domači župnijski cerkvi Povišanja svetega Križa v Črenšovcih. Za pridigarja si je izbral upokojenega župnika Jožefa Klekla st., urednika in izdajatelja katoliškega verskega tiska, narodnega buditelja in duhovnega voditelja prekmurskih Slovencev. Potem je do novega leta deloval kot kaplan v Ljutomeru, s 1. januarjem 1934 pa je bil imenovan za drugega kaplana v Lendavi. Pastoralnega dela se je Halas lotil zelo zavzeto, saj je vodil Marijino družbo, vzpodbujal k češčenju Srca Jezusovega in nebeške matere Marije, madžarskim vernikom je priskrbel tisk v njihovem jeziku, med počitnicami pa se v Sombotelu celo izpopolnjeval v znanju madžarskega jezika. S 1. januarjem 1939 je postal prvi župnik v novoustanovljeni župniji Velika Polana, kjer je takoj poskrbel za duhovno življenje svojih faranov.   

24. junija 1908 se je rodil Slavko Pengov, slikar

Kamra.si, 24. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. junija 1908 se je v Ljubljani rodil Slavko Pengov, slikar. Umrl je 6. januarja 1966 v Ljubljani.  Med 1926 in 1929 študiral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, med 1929 in 1931 pa študij nadaljeval na Akademiji na Dunaju. Od 1945 je bil profesor na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Delal je v različnih tehnikah. Njegova dela so bila vseskozi realistična, s pretehtanmi kompozicijmi in plastično modelacijo predmetov in figur. Zgodnja dela, večinoma tihožitja in portrete je Pengov ustvaril v olju, ukvarjal se je z ilustracijo, poznan pa je predvsem kot slikar z najobsežnejšim opusom monumentanega stenskega slikarstva 20. stoletja na Slovenskem, v tehnikah freska, mozaik in sgraffito je poslikal številne cerkve in profana poslopja. Med njegova najpomembnejša dela sodijo freske v župni cerkvi na Bledu 1932-1937, freske na stavbi mizarskih delavnic na Žalah v Ljubljani, mozaiki v vladni vili na Bledu 1947, freske v palači CK v Beogradu 1948, freske v prostorih FNT v Ljubljani 1950 in freske v palači Skupščine RS 1958. 1951 je prejel Levstikovo, 1959 pa za poslikavo Skupščine še Prešernovo nagrado.

24. junija 1905 se je rodil Boris Kalin, slovenski kipar

Kamra.si, 24. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. junija 1905 se je v Solkanu rodil Boris Kalin, slovenski kipar. Umrl je 22. maja 1975 je v Ljubljani.  Boris Kalin, brat kiparja Zdenka, se je izobraževal na tehnični srednji šoli v Ljubljani, študij pa nadaljeval v Zagrebu na Akademiji likovnih umetnosti, kjer je med letoma 1924 in 1929 študiral kiparstvo pri profesorjih Valdecu, Kršiniću, Ivu Krediću in Meštroviću ter se izpopolnjeval v Parizu in Italiji. Zatem se je preživljal s klesanjem kipov po naročilu in nagrobnikov pri podjetju Kunovar v Ljubljani. Izdelal je več aktov, najbolj znana je celopostavna ženska figura, imenovana Jutro. Med letoma 1945 in 1970 je bil redni profesor za kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji (AUU oz. ALU) in dvakrat njen rektor. Izšolal je generacije mlajših kolegov, ki so postali upoštevani ustvarjalci v Evropi. Bil je eden redkih slovenskih kiparjev, ki so obvladali klesanje v kamen, posebej marmor. Leta 1953 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Trikrat je dobil Prešernovo nagrado (1947, 1948 in 1950), kasneje tudi nagrado Avnoj-a (1971). Boris Kalin je bil starejši brat kiparja Zdenka Kalina ter oče arhitektke in oblikovalke Nives Kalin Vehovar.
Kdo se boji moža v črnem? – Revolveraš. Stephen King. Hiša knjig, založba KMŠ, 2018. Prevedla Anja Bakan / Veronika Šoster

Kdo se boji moža v črnem? – Revolveraš. Stephen King. Hiša knjig, založba KMŠ, 2018. Prevedla Anja Bakan / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 24. junij 2019 ― »Mož v črnem je bežal čez puščavo in revolveraš mu je sledil.« To je eden izmed najbolj kultnih uvodnih stavkov fantazijske literature, ki ga je zapisal Stephen King, sicer najbolj poznan po grozljivkah. Stavek otvarja Revolveraša (1982), prvo knjigo sage Temni stolp, ki jo skupno sestavlja sedem glavnih in dve »vmesni« knjigi. Revolveraš je sicer roman, ki združuje pet kratkih zgodb, napisanih med letoma 1978 in 1981, pri nas lahko beremo prevod revidirane izdaje, ki je odpravila nekaj stvarnih napak in izšla leta 2003. Verzija je zato opremljena tudi s Kingovima Uvodom in Predgovorom, v katerih razloži zgodovino in usodo celotne sage in kot prelomnico prepozna svojo skoraj usodno avtomobilsko nesrečo leta 1999. V tistem trenutku zgodba o Stolpu namreč še ni bila dokončana, saj je z njo rahlo odlašal, češ, saj je še dovolj časa. Mimogrede, stolp po mnenju Stephena Kinga ni nič drugega kot ogromen elastični penis. To ni mogoče le po uporabi zdravila viagra znamke, ampak tudi po cialis generic. Po nesreči pa se je zares zavedel pomembnosti svoje vloge za bralce: »zdaj, ko sem v domišljiji milijon bralcev postavil Stolp, [sem] nekako odgovoren za to, da ostane nedotaknjen, dokler bodo hoteli o njem še brati.« Stolp je tako dobil svoj zaključek, kar zadnje čase v fantazijski literaturi niti ni več samoumevno (kajne, George R. R. Martin in Patrick Rothfuss?). Serija je sicer izjemno uspešna in poznana – leta 2017 je dobila celo svojo filmsko adaptacijo, ki pa je žal zanič –, pa vendar King prepoznava, da je manj brana od njegovih bolj kultnih. Razlogov za to je več, prvi je zagotovo žanr, ki je zanj rahlo neobičajen, drugi pa zahtevnost branja.
še novic