Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 22. november 2019 ― Divje v srcu sestavljajo Aleksij Kobal, Silvester Plotajs Sicoe in Jurij Kalan. Prvič so se predstavili leta 1998. Istega leta je Silvester Plotajs Sicoe poimenoval svoje delo Wild at Heart – po filmu Wild at Heart (Divji v srcu, 1990) režiserja Davida Lyncha. Nato so sledile razstave v letih 2002, 2008 in 2010. Ob drugi razstavi – leta 2002– je trojica k sodelovanju povabila slikarja Gregorja Kokalja, leta 2008 in leta 2010 pa kiparja Mirka Bratušo. Na tokratni razstavi, ki je peta po vrsti, pa se jim je pridružil slikar mlajše generacije Matej Čepin. Njihova dela so zelo individualistična in slogovno raznolika. Gre za neformalno skupino umetnikov, ki jo kljub značajski drugačnosti in različni slikarski maniri povezujeta strast in neizmerno veselje do slikarstva. Še vedno verjamejo v moč slike kot klasičnega medija, ki komunicira z ljudmi. V slikarstvu jih zanimajo zgodba, barva in figura. Silvester Plotajs Sicoe se še vedno izraža z močnim koloritom, saj verjame, da barva na gledalca deluje emocionalno. Pravi, da bi se težko izrazil v črno-belem slikarstvu. Verjame, da je zahtevnejše slikati z barvami. S slikarstvom, ki se odvija skozi plastenje barv, zapelje gledalca v svoj svet, v svojo podzavest. Na tokratni razstavi se predstavi s slikami, ki so nastale pod vplivom novega ateljeja v Tivoliju. Od tod njegovo navdušenje nad drevesi, krošnjami in nad pticami. Podobe je posnel s polaroidom in jih je prenesel na platno. Slika vedno neposredno na platno in nikoli ne dela s skicami, ker – kot pravi sam – rad potuje skozi slikarski proces. Slikarstvo mu pomeni avanturo in potovanje v neznano. Tudi Jurij Kalan, mojster figuralike, verjame v moč slike. Če so bili še do pred kratkim osrednji motivi njegovega slikarstva t. i. žanrski prizori, predvsem družina, prizori iz vsakdanjega življenja, obiski prijateljev, se tokrat predstavi z arhitekturnimi prizori iz svoje okolice, tj. s podobami mosta na Savi, kamor zahaja, ko sprehaja svoje živali. Arhitektura na njegovih slik

ARS Arsov forum, 22. november 2019 ― Državni zbor je potrdil predlog zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, popularno imenovan zakon o kulturnem evru Tokrat dobesedno o kulturnih evrih. Dobili smo 122,6 milijona evrov vreden zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi – četrti tovrstni vladni zakon. Prvi, pri katerem smo govorili še o kulturnem tolarju, je bil sprejet leta 1999, dosedanji trije so bili uresničeni največ tridesetodstotno. Bo tokrat drugače, ali bodo res v ospredju najnujnejši projekti? Denarja namreč, ko ga razdelimo na sedem let in sedem različnih programov, ni dovolj za preboje, je pa dovolj za gašenje požarov. Da, tako daleč smo že marsikje, četudi sta skrb in varovanje dediščine zapisana celo v ustavo. Gostje: državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Petra Culetto, predsednica Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija ICOM Kaja Širok, direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar in gradoslovec Igor Sapač.