Novice

2021-12-30

Novoletna predstava na daljavo

Novoletna predstava na daljavo

Hiša otrok in umetnosti, 30. december 2021 ― Za lepši prehod v novo leto vam podarjamo predstavo na daljavo – Pingvin Frederik iz predstave Štirje letni časi. Predstava bo dosegljiva na www.hisaotrok.si/predstave-na-daljavo/ od 31. 12. od 17.00 do 1. 1. do 14.00. Uživajte v ogledu in srečno in lutk polno novo leto!

Dva iz mesa in krvi

Vrabec Anarhist, 30. december 2021 ― Tako preprosto je, ko je odnos dveh, ki se imata rada, v polnem zamahu, a preprostost v tej zbirki je varljiva. Število, ki to zbirko opredeljuje tako na ravni zunanje kot notranje, globinske kompozicije, je namreč dve in vsak pojav ima tudi svojo drugo stran, svojo senco. The post Dva iz mesa in krvi first appeared on Vrabec Anarhist.

»Nekaj zaupljivega in očarljivega je v tem, kako jo opazuje od spodaj navzgor.«

Vrabec Anarhist, 30. december 2021 ― Kaj je tisto, kar je v teh zgodbah in s tem tudi v življenju junakov, presežno? Jasno je, da presežek realnega lahko dosežejo le tisti in tiste, ki so obdarjeni z izjemnimi sposobnostmi, zaradi česar imamo ob branju Brine Svit podoben občutek kot bi gledali francosko verzijo Santa Barbare. The post »Nekaj zaupljivega in očarljivega je v tem, kako jo opazuje od spodaj navzgor.« first appeared on Vrabec Anarhist.
V Zagrebu januarja retrospektiva Stanleyja Kubricka

V Zagrebu januarja retrospektiva Stanleyja Kubricka

Misli, 30. december 2021 ― Kino Tuškanac v Zagrebu bo program v novem letu začel z retrospektivo filmov ameriškega režiserja Stanleyja Kubricka. Od 3. do 11. januarja bo na sporedu 12 celovečercev, od najbolj znanih do nekaterih manj znanih filmov z začetka njegove kariere. Odprli jo bodo s klasiko 2001: Odiseja v vesolju iz leta 1968, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Zbor Lilith prepeval slovenske ljubezenske pesmi

Zbor Lilith prepeval slovenske ljubezenske pesmi

Štajerski tednik, 30. december 2021 ― Ženski pevci zbor Lilith pod vodstvom dirigentke Jasne Drobne je v decembrske praznične dne popeljal s koncertom S-love-nija. To je bil svojevrsten praznik njihovih dosedanjih uspehov in vseh, ki šele prihajajo, je bilo sporočilo njihovega najnovejšega projekta, ki je nastajal v covid razmerah. 21. decembra, na zimsko enakonočje, so se predstavile s slovenskimi ljudskimi pesmimi in slovenskimi popevkami.
Izdan je sedmi Zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj–Ormož

Izdan je sedmi Zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj–Ormož

Štajerski tednik, 30. december 2021 ― Pokrajinski muzej Ptuj–Ormož je leto 2021 sklenil s sedmo izdajo zbornika, v katerem predstavlja svoje delo in dejavnosti. Že po tradiciji muzealci posamezno koledarsko leto končajo z izdajo katerega od zbornikov, tematskega ali serijskega, je povedal urednik Martin Steiner. Lani so izdali tematski zbornik Umetnost Ptuja in ptujski umetniki, letos pa so ponovno izdali redno številko serijskega zbornika, ki ga izdajo vsaki dve leti, v njem pa predstavljajo dela muzejskih kustosov in širšo javnost na ta način seznanjajo s strokovnim delom v muzeju.

Jasmina Cibic: Trojanski konj kulture

OUTSIDER, 30. december 2021 ― Jasmina Cibic (1979) je slovenska umetnica, ki živi in dela v Londonu. V MSUM v Ljubljani so v začetku septembra (2020) odprli predstavitev njenega projekta o političnih darilih kulture, Fundacija prizadevanj. Letos, konec novembra 2021, je Jasmina Cibic prejela prestižno nagrado Jarman za projakta Nada in Darilo. O obeh smo v tiskani reviji in na spletu […]

F. M. Dostojevski: Dnevnik pisatelja

Koridor, 30. december 2021 ― V tej knjigi ne boste našli ničesar podobnega trivialni dnevni evidenci dogodkov, na kar morda pomislimo ob naslovu. Kar je pred vami, je »dnevnik pisateljevega duha«. The post F. M. Dostojevski: Dnevnik pisatelja appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Kaja Lorenci tokrat s plesno predstavo na temo sočutja

SiGledal Novice, 30. december 2021 ― V projektnem prostoru Društva umetnikov (DUM) bo premiera plesne predstave Kaje Lorenci STABAT. Biti ganjen. Avtorica tokrat nadaljuje z raziskovanjem vznikanja plesa iz glasbe. S posvetitvijo Pergolesijevi Stabat Mater se želi posvetiti razvoju svojega umetniškega izraza, ki se v zadnjih letih osredotoča na utelešenje glasbenih partitur.
Logaški likovniki na ogled postavili svoja dela

Logaški likovniki na ogled postavili svoja dela

Notranjsko primorske novice » Kultura, 30. december 2021 ― Logaški likovniki na ogled postavili svoja dela Featured Logatec – Člani Društva likovnikov Logatec so tudi konec letošnjega leta na ogled postavili svoja dela. Tradicionalno božično-novoletno razstavo si lahko v Stekleni galeriji ogledate do konca januarja. Božično-novoletna razstava, Društvo likovnikov Logatec, 17. november 2021–31. januar 2022 Foto: Notranjsko-primorske novice Letos razstavlja nekaj manj ustvarjalcev kot sicer. »Korona je med nami že skoraj dve leti in nekaj naših članov je izgubilo del motivacije, saj ni toliko druženja in delavnic, na katerih bi se lahko izpopolnjevali,« pravi predsednik društva Janez Ovsec. »Veseli pa smo, da vendarle velika večina še naprej ustvarja in imamo nam je uspelo postaviti lep in zanimivo razstavo.« Ovsec je izpostavil, da so bili v društvu kljub koroni dejavni in so malodane vsak mesec pripravili kaj novega. Med drugim so spomladi pripravili razstavo Ko ptički se ženijo in ko popki se odpirajo, maja pa jim je uspelo pripraviti tradicionalni ekstempore. »Udeležba je bila zelo številčna, prišli tudi so ustvarjalci iz drugih delov Slovenije. Dobro obiskana je bila tudi likovna kolonija, ki smo jo pripravili v grajskem parku Vitez poleg tega pa smo se udeležili še nekaterih manjših likovnih srečanj, na primer v Starem malnu na Vrhniki in po Logatcu.« V Stekleni galeriji so gostili nekaj razstav; med drugimi so razstavljali član društva Dušan Mihelčič in priznani izdelovalec mozaikov iz Idrije Silvester Bajc, posthumno pa so razstavili tudi dela nadarjenega Roka Simčiča. Dogajalo se je ves čas, edino druženje je bilo okrnjeno, kar pa nam veliko pomeni, zato upamo, da bo prihodnje leto boljše,« je še povedal Ovsec. pet ČlanekLogaški likovniki na ogled postavili svoja dela se je najprej pojavil naNotranjsko primorske novice.#
Na neki točki sem tako želel ponotranjiti to patološkost

Na neki točki sem tako želel ponotranjiti to patološkost

Literatura v živo, 30. december 2021 ― Davorin Lenko (1984) je avtor treh romanov in dveh zbirk kratke proze. Za svoj prvenec Telesa v temi (2013) je prejel nagradi kresnik in kritiško sito. Leta 2016 je objavil zbirko kratke proze Postopoma zapuščati Misantropolis, dve leti kasneje pa roman Bela pritlikavka. Zbirka kratke proze Psihoporn (2020) je bila nominirana za evropsko nagrado za književnost, sicer pa je za kratko zgodbo »Violina in žiletke« nedavno prejel še nagrado Arsova lastovka.
Kaja Lorenci tokrat s plesno predstavo na temo sočutja

Kaja Lorenci tokrat s plesno predstavo na temo sočutja

Misli, 30. december 2021 ― V projektnem prostoru Društva umetnikov (DUM) bo drevi premiera plesne predstave Kaje Lorenci STABAT. Biti ganjen. Avtorica tokrat nadaljuje z raziskovanjem vznikanja plesa iz glasbe. S posvetitvijo Pergolesijevi Stabat Mater se želi posvetiti razvoju svojega umetniškega izraza, ki se v zadnjih letih osredotoča na utelešenje glasbenih partitur.

Čas je za PREGLED LETA 2021!

Ana Monro, 30. december 2021 ― Od preloma tisočletja smo tik pred koncem leta v Ljubljani pomahali v slovo Ani Mraz zimskemu mednarodnemu festivalu uličnega gledališča, ki ga letos zaradi epidemiološke situacije žal (prvič) ni bilo. Kakor tudi ne jesenskega festivala noči in ognjenih ambientov Ana Plamenita. Kljub temu pa lahko zapišemo, da nam leto 2021 ni le ”jemalo”, ampak nam je ... The post Čas je za PREGLED LETA 2021! appeared first on Ana Monro.
Stari trg 1968/69 – 8. a razred

Stari trg 1968/69 – 8. a razred

Stare slike (Cerknica), 30. december 2021 ― Tudi ti otroci končujejo osnovno šolo. Kmalu bodo zadnjikrat sedli v osnovnošolske klopi in zapeli a ja ja ja ja šola adijo in zanje se bo pričelo novo poglavje v življenju. Tokrat se za fotografiranje niso postavili na športno igrišče, ampak pod okno frizerskega salona Zupanc. Z njimi so se slikali tudi vsi učitelji, ki […]

30. decembra 1912 se je v Mengšu rodil Peter Lipar, skladatelj, dirigent in pedagog

Kamra.si, 30. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. decembra 1912 se je v Mengšu rodil Peter Lipar, skladatelj, dirigent in pedagog. Umrl je 13. avgusta 1980 v Kranju. Rodil se je v mengeški družini z glasbeno tradicijo, saj je bil oče glasbeno izobražen. Njegov ded pa je bil aktiven član in kapelnik mengeške godbe. Najprej je Peter igral na mali boben in klarinet. Leta 1928, tj. že s 15 leti, je začel občasno nadomeščati očeta v vlogi kapelnika pri mengeški godbi. Že leta 1931 je prevzel moški, ženski in mešani pevski zbor. V Mengšu je hodil v ljudsko šolo (1919-25). Srednjo šolo – gimnazijo pa je obiskoval v Celju (1925-29). Po končani glasbeni šoli v Ljubljani se je 1931 vpisal na ljubljanski državni glasbeni konservatorij. Vmes je študiral še klavir in violino. Leta 1937 je diplomiral iz kompozicije pri prof. Slavku Ostercu. V Kranju je med letoma 1938 in 1942 vodil gimnazijski moški zbor in mladinski godalni kvartet. Po letu 1945 je prevzel gimnazijski dekliški pevski zbor. Bil je ustanovitelj in umetniški vodja današnjega okteta Sava ter simfoničnega orkestra Glasbene šole Kranj. Največji dirigentski uspeh je v letih z ustanovitvijo in vodenjem mešanega pevskega zbora France Prešeren (maj 1945-september 1975). Peli so na različnih prireditvah, doma in v tujini. Vodil je tudi učiteljski pevski zbor Stane Žagar. Službo je nastopil 15. septembra 1938 hkrati kot učitelj na kranjski Državni gimnaziji in Glasbeni šoli, kjer je bil tudi njen vodja. Med drugo sv. vojno je učil zasebno in postal simpatizer OF. Po vojni je bil ponovno imenovan na ista položaja kot je bil pred njo. Od leta 1947 do zadnjega dne leta 1972 pa je bil ravnatelj glasbene šole, ko je bil upokojen z več kot 40 leti delovne dobe. Bil je aktiven v številnih strokovnih glasbenih društvih od Kranja, preko Ljubljane do Beograda in če naprej. V zgodnjem ustvarjalnem obdobju je skladal dela za solistične in komorne inštrumente, najbolj pa ga je privlačila vokalna glasba. Zapustil je več kot 120 zborovskih skla

30. december 1907 - v Celju ustanovljen Klub naprednih slovenskih akademikov

Kamra.si, 30. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. december 1907 - v Celju ustanovljen Klub naprednih slovenskih akademikov  Študentje in dijaki, ki so se šolali na Dunaju, v Gradcu in Pragi, so že v prvih letih dvajsetega stoletja spoznavali, da se lahko budi in krepi nacionalna zavest in pripadnost med vsemi sloji naroda le z izobraževanjem. In velik delež pri tem so imele ljudske knjižnice, ki so kot gobe po dežju rasle po avstrijski monarhiji. V mestu ob Savinji je gibanje za ljudske knjižnice doseglo vrhunec sredi prvega desetletja, ko se je celjska akademska mladina organizirala v dveh društvih: Klubu naprednih slovenskih akademikov, ki so izhajali pretežno iz liberalnega akademskega društva Triglav, in narodno-radikalni celjski podružnici Prosvete, katere člani so bili pretežno pristaši akademskega društva Tabor. Prvi so se v Celju organizirali narodni radikalci, in sicer decembra 1906, osnovni namen njihovega dela pa je bilo izobraževalno del o in ustanavljanje ljudskih knjižnic v okolici Celja. Kljub temu, da so v naslednjih letih ustanovili vrsto ljudskih knjižnic, kot na primer v Žalcu, Gaberjah, Novi Cerkvi in Zibiki, pa Prosveta v Celju nikoli ni povsem zaživela. Leto kasneje, 30. decembra 1907 se je v tekmovanje s svojimi za delo nič manj vnetimi narodno radikalnimi vrstniki spustila še skupina bodočih celjskih pravnikov, članov Triglava: Šandor Hrašovec, Dragotin Vrečko, Karel Krajnc in Vladimir Knaflič, in ustanovili Klub naprednih slovenskih akademikov. Že v prvem letu obstoja so člani Kluba naprednih slovenskih akademikov pokazali, da njihove dane obljube niso bile izrečene zaman. Po nemških izgredih na Ptuju jeseni 1908, ki so se kmalu razširili po domala celotnem slovenskem ozemlju, tudi v Celje, je klub kot odgovor na nemško skrunjenje slovenske lastnine v mestu napovedal ustanovitev dveh novih ljudskih knjižnic v okolici. Napoved so uresničili že spomladi 1909, ko so odprli ljudsko knjižnico v delavskih Gaberjah, v takratnem predmestju Celja. V spomin
še novic