On Connections and Museums Facing Crises in Villa Zlatica

Forum slovanskih kultur, 25. oktober 2023 ― First seminar of the International Golden Museological Programme Villa Zlatica with the title Connections and Museums facing Crises, which took place between 22 to 24 October in Villa Zlatica, Ljubljana, was focused on current crisis issues and their connections with the museum’s theory and practises. The main goal of the programme was to open the broad discourse about the role and missions of museum institutions in this unstable, critical and difficult time.

Glej, ŠtudenTeater 9.0

SiGledal, 25. oktober 2023 ― Že deveto sezono s študentkami_i in gledališkimi ustvarjalkami_ci začenjajo študijski proces ustvarjanja avtorskih predstav. Vpis v novo sezono ŠtudenTeatra poteka do 15. oktobra.

Znana prva prejemnika nagrade Nede Pagon

Misli, 25. oktober 2023 ― Znana sta prva prejemnika nagrade Nede Pagon za knjižnega urednika oziroma urednico. Nagrado za izjemne uredniške dosežke v zadnjih petih letih prejme Amelia Kraigher, za uredniški opus pa je nagrajen Matevž Kos. Podelitev nagrad bo v času 39. Slovenskega knjižnega sejma, ki bo potekal od 21. do 26. novembra na Gospodarskem razstavišču.
V Celju izvedli spominske komemoracije ob dnevu mrtvih

V Celju izvedli spominske komemoracije ob dnevu mrtvih

Celje.info, 25. oktober 2023 ― Pred dnevom spomina na mrtve so danes v Celju pripravili spominski komemoraciji v Starem piskru in pri grobnici na Golovcu ter položili venec v Spominskem parku Teharje. Osrednjo slovesnost je ... Beri dalje The post V Celju izvedli spominske komemoracije ob dnevu mrtvih appeared first on Celje.info.
Mojca Šašek Divjak: Edvard Ravnikar kot profesor in mentor

Mojca Šašek Divjak: Edvard Ravnikar kot profesor in mentor

OUTSIDER, 25. oktober 2023 ― Študentsko delo na Grabnu v začetku sedemdesetih let in Ravnikarjeva »nebesa« V Ravnikarjevem letu se njegovi študenti iz začetka sedemdesetih let spominjamo svojega profesorja, ki smo ga cenili kot izjemnega ustvarjalca in najvidnejšega predstavnika slovenske moderne arhitekture ter si želeli od njega izvedeti čim več »skrivnosti« o umetnosti arhitekture in urbanizma. Večkrat smo ga srečevali […]
Mojca Šašek Divjak: Edvard Ravnikar in jedro univerze v Ljubljani

Mojca Šašek Divjak: Edvard Ravnikar in jedro univerze v Ljubljani

OUTSIDER, 25. oktober 2023 ― Rezultati raziskave o lokaciji univerzitetnih objektov v Ljubljani Na Katedri za urbanizem in javne zgradbe, ki jo je vodil prof. Edo Ravnikar (Oddelek za arhitekturo Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani), smo v letih 1970 in 1971 izvedli raziskavo o lokaciji univerzitetnih objektov v zvezi z nadaljnjim razvojem Univerze v Ljubljani1. Rezultati raziskave […]

Dobra čarovnica pripoveduje pravljico o hudobni čarovnici v Občinski knjižnici Žalec

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 25. oktober 2023 ― Oktober je običajno čas za čarovnice vseh vrst, posebej na pravljičnih urah, kamor se rade pripeljejo na svojih metlah. V žalsko knjižnico je prišla dobra čarovnica, se nasmihala sem in tja, si vrtala po nosu in potem začela udrihati po hudobni čarovnici, ki jo pozna. Povedala je zgodbo o tej, ki je v stolp brez stopnic zaprla zlatolaso deklico Motovilko, da je nihče ni videl, sama pa je do nje splezala po dolgi kiti las, ki jo je deklica spustila z vrha stolpa, ko je čarovnica zaklicala njeno ime. Pri ...

Prihajajo nove obveznosti pri vodenju evidenc na področju dela in socialne varnosti. Povejte nam, kaj vas zanima?

Asociacija, 25. oktober 2023 ― Z 20. novembrom 2023 stopi v veljavo novela Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A), ki jasneje določa, da je potrebno voditi za osebe, ki v organizaciji opravljajo delo na katerikoli pravni podlagi (torej tako za delavce kot tudi za npr. prostovoljce in študente, osebe, ki delajo na podlagi avtorske in podjemne pogodbe, a … Preberi več o Prihajajo nove obveznosti pri vodenju evidenc na področju dela in socialne varnosti. Povejte nam, kaj vas zanima?
Davor Bušnja: Od konjušnice do katastrskega urada

Davor Bušnja: Od konjušnice do katastrskega urada

OUTSIDER, 25. oktober 2023 ― Hrvaški arhitekt Davor Bušnja je z ekipo studia MORE arhitekture v Zagrebu prenovil stavbo nekdanje avstro-ogrske vojaške konjušnice in jo z obširno prizidavo spremenil v sodobne prostore za Katastrski oddelek Občinskega civilnega sodišča v Zagrebu. Gre za prvo realizacijo načrtovanega Sodnega trga, ki so ga Davor Bušnja, Zrinka Mrković-Mračić in Vedran Škopac predvideli v zmagovalnem […]
Davor Bušnja: Od konjušnice do zemljiške knjige

Davor Bušnja: Od konjušnice do zemljiške knjige

OUTSIDER, 25. oktober 2023 ― Hrvaški arhitekt Davor Bušnja je z ekipo studia MORE arhitekture v Zagrebu prenovil stavbo nekdanje avstro-ogrske vojaške konjušnice in jo z obširno prizidavo spremenil v sodobne prostore za Zemljiškoknjižni oddelek Občinskega civilnega sodišča v Zagrebu. Gre za prvo realizacijo načrtovanega Sodnega trga, ki so ga Davor Bušnja, Zrinka Mrković-Mračić in Vedran Škopac predvideli v zmagovalnem […]

Na odru SNG Maribor pravljična opera Knjiga o džungli

SiGledal, 25. oktober 2023 ― Slovensko narodno gledališče (SNG) Maribor bo danes dopoldne za mlado občinstvo premierno uprizorilo pravljično opero Knjiga o džungli. Priljubljena fantazijska zgodba z novim slovenskim pevskim prevodom Benjamina Virca bo na mariborskem odru zaživela pod taktirko Simona Robinsona in v režiji Piera Francesca Maestrinija.
Marjanu Mančku nagrada za življenjsko delo na področju animiranega filma

Marjanu Mančku nagrada za življenjsko delo na področju animiranega filma

Misli, 25. oktober 2023 ― Društvo slovenskega animiranega filma (DSAF) je minuli konec tedna na Dnevih animiranega filma v škofjeloškem Kinu Sora podelilo stanovske in študentske nagrade. Nagrado Saše Dobrile za življenjsko delo na področju animiranega filma je prejel Marjan Manček, nagrada za poseben doprinos na področju animiranega filma pa je šla v roke Matiji Šturmu.
JURIJ KALAN: DROBCI

JURIJ KALAN: DROBCI

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 25. oktober 2023 ― Akademski slikar Jurij Kalan se prvič predstavlja s svojimi deli v Mestni galeriji Ljubljana, hkrati pa je to njegova doslej najobsežnejša predstavitev. Umetnik predstavljata zelo visok likovni nivo v sodobni likovni umetnosti, njegov dosedanji opus je zelo obsežen ter večinoma posvečen figuraliki. Na razstavi so predstavljena likovna dela od leta 1991 do 2023, slike večjih in manjših formatov, risbe, fotografije, grafike, kamnite in lesene glave, leseni pobarvani kipi in leseni pobarvani totemi. Likovna dela prikazujejo prizore iz vsakodnevnega življenja. Na slikah in kipih so portreti ljudi in živali iz domačega okolja, torej družinski člani, prijatelji in hišni ljubljenčki. Kalanov likovni jezik je prepoznaven, z veliko mero realizma, toda z dodatki humorja, rahle komičnosti in posebnih pogledov, tudi pogledov od zgoraj navzdol ali pa iz posebno zasukanih položajev ustvarja svet sedanjosti, svet danes živečih in prisotnih ljudi. Slikar je nekakšen likovni zapisovalec življenja, ki nas obkroža. Jurij Kalan gotovo sodi med vidnejše slovenske slikarje, ki prepoznavno zaznamujejo sodobno umetniško dogajanje. The exhibition present artworks created between 1991 and 2023, paintings of larger and smaller formats, drawings, photographs, graphic prints, stone and wooden heads, wooden polychromatic statues, and painted wooden totems. His artworks depict scenes from everyday life. His paintings and statues are portraits of people and animals from his domestic environment, meaning his family members, friends, and house pets. Kalan’s artistic language is recognizable, with a large portion of realism. However, with added humor, a certain degree of comedy, and special views, including top-down views or from particularly warped perspectives, he also creates a world of the present, a world of people living and present today. The painter is a kind of visual recorder of life that surrounds us. Jurij Kalan certainly belongs among the more prominent Slovenian painters who recognizabl
Morilci cvetne lune

Morilci cvetne lune

MMC Film, 25. oktober 2023 ― Morilci cvetne lune, kot vsaka prava dekonstrukcija vesterna, rušijo romantični mit o Divjem zahodu. Tokrat Scorsese ni kriv poveličevanja gangsterskega nasilja: ustvaril je detajlirano fresko pohlepa in rasizma, ki sta vgrajena v temelje ameriškega sna.
1956 Ivanje selo – Obročarstvo 2.

1956 Ivanje selo – Obročarstvo 2.

Stare slike (Cerknica), 25. oktober 2023 ― Pred obročarjevo hišo je precejšnja zaloga leskovih palic Otovorjenega, gotovo tudi izmučenega 82-letnega obročarja Vesela je na hišnem pragu v Ivanjem selu jeseni leta 1956 pričakala žena. Verjetno s šilcem “kačje sline”, čeprav tega na fotografiji ni videti. Zanimiv in zelo poveden posnetek. Kar obilno zalogo leskovih palic si je ustvaril obročar, tako bo lahko […]
še novic