Knjižnica Slovenska Bistrica, 18. februar 2025 ― V Knjižnici Josipa vošnjaka Slovenska Bistrica sta 13. februarja čarovnički Betka in Mimi vsaka v svoji kuhinji vneto pripravljali čarobni napitek. V divjem tekmovanju čarovniških spretnosti ni manjkalo zabavnih trenutkov. Betka in Mimi se po čarovniško malce sporečeta, nato pa zgladita prepir v najbolj čarobnem prijateljskem objemu. Med otroke in njihove spremljevalce sta Betka in Mimi prinesli v našo knjižnico obilo dobre zabave. Ob njunem ustvarjanju in prerekanju pa se je v glavah malih in velikih poslušalcev porajalo tudi vprašanje, ali jima bo uspelo in seveda kaj se bo skuhalo v njunih velikih čarovniških loncih. Tisti, ki so vztrajali do konca, so dobili odgovor tudi na to vprašanje. Ja, ta čarobni napitek je bila ena in edina slastna ČOKOLADA. Upamo, da v naši knjižnici čarovnički Betka in Mimi še kdaj skuhata kaj tako slastnega.

SEM, 18. februar 2025 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 18. februar 2025 Slovenski etnografski muzej v petek, 21. februarja 2025 ob 18.00, odpira razstavo Zgodbe steljnikov: Preplet orlove praproti, živali in ljudi kot del spremljevalnega programa* stalne razstave Človek in čas. Avtorica razstave je dr. Barbara Turk Niskač, etnologinja in kulturna antropologinja, prejemnica podoktorske štipendije Marie Skłodowska-Curie na Univerzi v Tamperah na Finskem, kustodinja razstave je Barbara Sosič (kustosinja za kmečko gospodarstvo in promet v SEM), vizualno podobo in oblikovanje razstave pa je pripravila Tina Dernovšek. O razstavi Zgodbe steljnikov: Preplet orlove praproti, živali in ljudi Stelja je belokranjski izraz za orlovo praprot. Steljniki z redko posejanimi brezami s prevladujočo podrastjo orlove praproti pa so značilnost Bele krajine. Belokranjski steljniki so pomembni pokazatelji sprememb v prostoru skozi čas, saj pripovedujejo o soodvisnosti ljudi, živali in orlove praproti, ki se je ohranjala skozi ciklično kmečko delo v ekstenzivnem kmetijstvu. Avtorica dr. Barbara Turk Niskač je v svoji raziskavi, ki je temelj razstave, preučevala spomine na delo v kmečkem gospodarstvu v Beli krajini. Zanimalo jo je, kako so se skozi delo oblikovali odnosi, ne le med ljudmi, temveč tudi med ljudmi in naravo, živalmi in nenazadnje zemljo oziroma krajino. Razstava se osredotoča na značilne belokranjske steljnike iz brez in orlove praproti. Pripoveduje zgodbo opuščanja in zaraščanja ekstenzivne kmetijske krajine ter sprememb v strukturi kmetijstva, kar je značilno tudi za vso Slovenijo. Steljniki so tesno povezani z živinorejo. Njihova vloga se je spreminjala skozi čas, danes pa so pomembni predvsem zaradi biotske pestrosti. Ker je njihov obstoj odvisen od košnje orlove praproti oziroma stelje, steljniki predstavljajo preplet naravne in kulturne dediščine. Na razstavi so predstavljene arhivske fotografije iz Belokranjskega muzeja Metlika,

Airbeletrina, 18. februar 2025 ― Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica–Gorica je tu, slovesno odprtje je še tesneje povezalo obe Gorici, v soju žarometov so se zvrstili slavnostni govori in nastopi, vrstijo se tako navdušeni odzivi in pohvale kakor pomisleki in kritike, ne manjka ne upov ne strahov … Bolje, nazorneje, slikoviteje kakor vse govorance politikov in uradnikov pa nam ta živopisni mozaik prikaže ena sama osebna zgodba. Naj nam jo pove Peter Szabo, tolmač, ki je vnovič blestel na odprtju EPK-ja. No, za marsikoga med nami nič novega, saj ga zlasti na Primorskem pogosto občudujemo, kadar gibko povezuje prireditve, se pogovarja z gosti z vseh vetrov, skače iz jezika v jezik … Koliko jih pravzaprav obvlada? Po kakšnih in katerih poteh je prišel do njih? »Najučinkoviteje je, če k tujemu jeziku pristopiš kot otrok – brez pretiranega razmišljanja ponavljaš kot papiga, govoriš čim več, tudi če znaš samo dve besedi.« Rodil se je v Šempetru pri Gorici, v narodnostno mešani družini iz Vojvodine – dedek po očetovi strani je bil Makedonec, babica Nemka iz Madžarske, mamina starša sta bila Madžara. »Doma smo govorili madžarsko in srbsko, do male šole sem znal že tudi slovensko in do desetega leta še italijansko, zaradi televizije, seveda,« se spominja. »V šoli smo od petega razreda imeli angleščino, na fakulteti v Rimu sem se zelo zanimal za ruske krščanske filozofe, tako da sem osvojil še ruščino, ker pa so arhivi teh filozofov v Parizu, sem se moral naučiti tudi osnovne francoščine. V študentskem domu sem se družil z Latinoameričani, s čimer sta prišli še španščina in portugalščina. Ko sem spoznal punco, ki je potem postala moja žena, sem jo po dveh tednih videvanja prosil, da skočiva z ruščine na njen jezik, in tako sva se začela pogovarjati v ukrajinščini, govorim jo torej že več kot dvajset let.« Tolmač Peter Szabo (v sredini) na slovesnem odprtju Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica–Gorica; na njegovi levi nekdanji novogoriški župan in sedanji minister z