Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 5. marec ― Shaping Change je razstava, ki raziskuje odnos do neprestane spreminjajoče se okolice. Naslov nakazuje tako vpliv in moč okolja kot aktivni potencial posameznika za sooblikovanje sprememb. Večina predstavljanjih del na razstavi je nastajala v času kolektivnega pretresa in radikalnih socialnih sprememb, to je v času pandemije, ki je predstavljala tako družbeno osamo kot pretres preskrbovalnih verig. Sočasno pa dela prikazujejo razvoj in spremembo umetniške prakse, ki je bila pogojena z razpoložljivostjo umetniških materialov. Luka Širok slika ekspresivno in svoje cikle ustvarja v skladu s trenutnim počutjem, vseeno pa v svojem procesu pušča prostor za eksperimentiranje in raziskovanje lastne ekspresije. To se kaže v postopnem grajenju dela skozi daljše časovno obdobje. Vsak cikel tako predstavlja zaokroženo celostno introspekcijo v posamično temo ali občutek. Serija Safari (2020), kamor spadajo dela Robocop in lunar park, Finding shoe, Monster behind the mask in What can I say to someone who isn't wearing a mask, predstavlja zametek nadaljnje umetniške usmeritve. Avtor je v času pandemije takrat težko dostopno slikarsko platno zamenjal za plošče PVC in tako ustvaril dela večjih formatov. Na podobah zasledimo veliko mero abstrakcije, iz katerih postopoma izhajajo prepoznavne podobe. Te se v izrazito ekspresivnem stilu zlivajo z ozadjem in ustvarjajo ritmično, skorajda geometrično likovno polje. Prepoznamo lahko tudi maske in druge elemente, ki so zaznamovali čas nastajanja. Sorodno slikarskim delom nastajajo kiparska dela, ki skozi posamične najdene predmete ustvarjajo novo formo, ki v svojem vrtincu ustvarijo nov ekspresiven objekt specifične pomenskosti, prepojene z osebnimi zgodbami. Razvoj in preobrazba slikarske izraznosti, ki je nakazana v seriji Safari, se dovrši v delu Družinski krog, zaključenem konec leta 2024, ki že poznano abstrakcijo ter kasnejšo figuraliko zelo pomensko in premišljeno vključi v kompozicijo. To delo predstavlja novo obdobje, kjer se v osp

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 5. marec ― Shaping Change je razstava, ki raziskuje odnos do neprestane spreminjajoče se okolice. Naslov nakazuje tako vpliv in moč okolja kot aktivni potencial posameznika za sooblikovanje sprememb. Večina predstavljanjih del na razstavi je nastajala v času kolektivnega pretresa in radikalnih socialnih sprememb, to je v času pandemije, ki je predstavljala tako družbeno osamo kot pretres preskrbovalnih verig. Sočasno pa dela prikazujejo razvoj in spremembo umetniške prakse, ki je bila pogojena z razpoložljivostjo umetniških materialov. Luka Širok slika ekspresivno in svoje cikle ustvarja v skladu s trenutnim počutjem, vseeno pa v svojem procesu pušča prostor za eksperimentiranje in raziskovanje lastne ekspresije. To se kaže v postopnem grajenju dela skozi daljše časovno obdobje. Vsak cikel tako predstavlja zaokroženo celostno introspekcijo v posamično temo ali občutek. Serija Safari (2020), kamor spadajo dela Robocop in lunar park, Finding shoe, Monster behind the mask in What can I say to someone who isn't wearing a mask, predstavlja zametek nadaljnje umetniške usmeritve. Avtor je v času pandemije takrat težko dostopno slikarsko platno zamenjal za plošče PVC in tako ustvaril dela večjih formatov. Na podobah zasledimo veliko mero abstrakcije, iz katerih postopoma izhajajo prepoznavne podobe. Te se v izrazito ekspresivnem stilu zlivajo z ozadjem in ustvarjajo ritmično, skorajda geometrično likovno polje. Prepoznamo lahko tudi maske in druge elemente, ki so zaznamovali čas nastajanja. Sorodno slikarskim delom nastajajo kiparska dela, ki skozi posamične najdene predmete ustvarjajo novo formo, ki v svojem vrtincu ustvarijo nov ekspresiven objekt specifične pomenskosti, prepojene z osebnimi zgodbami. Razvoj in preobrazba slikarske izraznosti, ki je nakazana v seriji Safari, se dovrši v delu Družinski krog, zaključenem konec leta 2024, ki že poznano abstrakcijo ter kasnejšo figuraliko zelo pomensko in premišljeno vključi v kompozicijo. To delo predstavlja novo obdobje, kjer se v osp

Knjižnica Slovenska Bistrica, 5. marec ―   V Osrednji knjižnici Slovenska Bistrica je v ponedeljek, 3. 3. 2025, potekalo že šesto vrtnarsko srečanje, ki se izvaja v okviru Knjižnice semen, ki je v februarju ponovno odprla svoje predale, zato vabljeni k izposoji domačih semen. Na tokratnem srečanju sta Majda in Katja Temnik z Zeliščnega vrta in kmetije Majnika predavali o sejanju ter nanizali ogromno uporabnih informacij. Udeleženci so izvedel o pomenu izbora semena, kakšno seme izbrati, kako preveriti kaljivost, o pomenu temperature zemlje, katera semena so primerna za zgodnje sejanje, kateri so pogoji za kalitev in še, kaj je treba upoštevati pri presajanju rastlin ter kako jih zaščititi pred boleznimi in škodljivci. Srečanja potekajo tudi kot izmenjava dobrih praks in udeleženci radi podelijo svoje izkušnje ter povprašajo za nasvete, predavateljici pa iz svojih bogatih vrtnarskih izkušenj vedno najdeta ustrezen odgovor. Na naslednjem vrtnarskem srečanju, ki v ponedeljek, 7. aprila 2025, ob 18.30 bo uvod namenjen predstavitvi Knjižnice semen, nato pa bo predavanje na temo Sodelujmo pri vzgoji semen.  Vabljeni. Janja Halužan

Airbeletrina, 5. marec ― Zalistajte v prvo knjigo letošnje Fabule in se prepričajte, »da smo vsa bitja – pretekla, sedanja in prihodnja – povezana med sabo: da smo zmerom bila in da zmerom bomo«. Jutri, v četrtek, 6. marca, ob 19:30, bo festival Literature sveta Fabula v Slovenskem ljudskem gledališču Celje slovesno odprla prva letošnja gostja: Sharon Dodua Otoo (1972) je britanska pisateljica, publicistka in aktivistka ganskega porekla. Na londonski univerzi je študirala nemški jezik in menedžment, leta 2006 pa se je preselila v Berlin, kjer živi še danes. Ustvarja v nemščini, leta 2016 je prejela prestižno nagrado Ingeborg Bachmann, naslednjih pet let pa posvetila pisanju in urejanju romanesknega prvenca Adas Raum (Adina soba), ki je izšel leta 2021 in bil doslej preveden v številne jezike. Letos tudi v slovenščino – v prevodu Sare Virk in uredništvu Mateje Arnež je pred festivalom izšel v Beletrinini zbirki Literature sveta. Adina soba je izviren kalejdoskopski roman, v katerem se prepletajo zgodbene niti štirih žensk – vse se imenujejo Ada – v zelo različnih zgodovinskih in kulturnih okoljih: mlade ganske domorodke leta 1459, žalujoče matere že drugega umrlega novorojenčka, ki se sooči s prihodom portugalskih kolonizatorjev; znamenite angleške matematičarke Ade Lovelace (temelji na dejanski zgodovinski osebnosti, hčerki Lorda Byrona in predhodnici računalniškega programiranja) ter njenega razmerja s Charlesom Dickensom leta 1848; v prostitucijo prisiljene mlade ženske, ki se bori za preživetje v nemškem koncentracijskem taborišču leta 1945; in naposled mlade temnopolte Londončanke, ki se leta 2019 – samska in v pričakovanju otroka – preseli v Berlin. Glasove prvoosebnih pripovedovalcev občasno prevzemajo tudi predmeti oziroma prostori: afriška metla, angleška kljuka na vratih, soba koncentracijskega taborišča – Adina soba, v kateri je primorana opravljati svoje »dolžnosti« – ter potni list mlade Britanke. Avtorica izpiše veličastno zgodbo o izzivih, s katerimi se v različnih okol