Anna, sestra ...

Airbeletrina, 15. februar 2011 ― Nenavaden položaj, ki ga kratki roman Anna, soror … zavzema v ustvarjalnem opusu Marguerite Yourcenar, je po svoje le odsev skritega ustroja pisateljičine literarne geneze: ne glede na kronološki nastanek del so bila čisto vsa (če verjamemo Yourcenarovi na besedo) zasnovana že v zgodnjih mladostnih letih. Značilne teme mladostnega obdobja, ki ga zaznamuje predvsem tihi boj introvertiranega subjekta s strastjo, ki je večja od njega in ga ves čas razžira, dokler ne postane strast sama (Alexis ou le Traité du vain combat, Le coup de grâce, proces je zagotovo najočitneje prikazan v zbirki prozne poezije Les Feux; tu so še fragmentarni teksti nesojenega romana-oceana La Mort conduit l’attelage, sredi katerih najdemo tudi proto-verzijo Anne, soror …, tedaj pod imenom D`après Greco), so se kasneje morda res umaknile vodilni, v zgodovinsko stvarnost vpeti fabuli, toda nikdar niso zares izginile, le proniknile so v sekundarni narativni plan, zaobjete v pogled, v gesto, v neizrečeno misel katerega od junakov.
IN-TE-LEK-TU-A-LEC V: Intelektualec kot umetnik: DSP ali DMP?

IN-TE-LEK-TU-A-LEC V: Intelektualec kot umetnik: DSP ali DMP?

Airbeletrina, 7. februar 2011 ― Najbrž se nikoli ne bom včlanil v Društvo slovenskih pisateljev. Ne da imam kakšne posebne razloge proti vpisu, razen nekega splošnega odpora, ki ga čutim do vsakršnih organizacij, klubov in društev (izjema so knjižnice) in dejstva, da se z enim in kdove, če ne tudi zadnjim, romanom pač še nimam za pisatelja, vendar bi lagal tudi, če bi dejal, da vem za kakšne posebne razloge za vpis. Res sem spoznal nekaj pisateljev, s katerimi bi se najbrž dalo preživeti v tistem posebnem časovnem mehurčku, ki se navadno ustvari ob šanku ali polni gostilniški mizici in ga razpoči šele dnevna svetloba ali zaspani natakar. Preživeti in se ob tem imenitno kratkočasiti vsakič znova. Vendar sem spoznal še več takih, s katerimi ne bi preživel niti vožnje z dvigalom do tretjega nadstropja.
še novic