Na platnu: Lov

MMC Gledamo, 25. januar 2013 ― Leta 1998 je Thomas Vinterberg posnel Praznovanje, ki ga je izstrelil med največje talente ne le danske kinematografije, ampak svetovne. 15 let smo morali čakati, da je 43-letni režiser ustvaril . . .

New issue of Apokalipsa journal

Prepih ~ Draft (Tea Hvala), 25. januar 2013 ― KUD Apokalipsa released Apokalipsa journal nr. 165-167 (2012/13), featuring English translations of poems by Barbara Korun, Esad Babačić, Stanislava Chrobakova Repar, Jure Novak, Primož Repar and Barbara Simoniti, prose by Iva Jevtić and Jurij Hudolin, and a series of essays on Soren Kierkegaard's philosophy. The Gender section includes essays by Ana M. Sobočan, Ana Makuc and Alenka
Dodatni koncert

Dodatni koncert

Dan D, 25. januar 2013 ― Za vse zamudnike in tiste, ki bi ‘Tihi’ koncert Dan D radi užili drugič, tretjič, … zadnjič … Zaradi navdušujočih odzivov in odlične obiskanosti akustične turneje – za katero so na novo slekli 13 starejših uspešnic, predstavili 4 nove pesmi, ter v dveh mesecih odigrali kar 17 večinoma razprodanih koncertov -, so se Dan D [...]
Med platnicami: Goran Hrvaćanin

Med platnicami: Goran Hrvaćanin

Airbeletrina, 25. januar 2013 ― V drugi oddaji Med platnicami se nadaljuje zgodba iz prve oddaje. Še vedno se sprašujemo, kako funkcionirajo odnosi, kako mi delujemo v njih, kaj narobe počnemo in kaj bi morali početi, da ne bi živeli po nezavednih vzorcih. Tokrat si z gostom, Goranom Hrvaćaninom, pomagava s strokovno literaturo: Teorijo izbire, ameriškega psihiatra Williama Glasserja. Sicer bi knjigo lahko hitro dali na polico med tiste za samopomoč in tudi prevajalca bi lahko malo našeškali. Zagotovo pa je eno: pogovor o tem kako biti boljši človek, še nikomur ni škodil. No, mogoče le največjim cinikom.
Proustovske pošasti: subjekt kot veriga jazov

Proustovske pošasti: subjekt kot veriga jazov

Zauberberg (Aljoša Harlamov), 23. januar 2013 ― Normal 0 21 false false false SL ZH-TW X-NONE Najprej opozorilo. V pričujočem zapisu ne bom obnavljal Iskanja izgubljenega časa. To so mnogi poskušali že pred mano in neslavno pogoreli: Zdaj pa resno. Čeprav večina bralcev in raziskovalcev ob omembi Prousta najprej pomisli na njegovo tehniko nehotnega spomina, sam Proustov modernizem raje povezujem z njegovim dojemanjem subjekta. To je sicer v precejšnji meri povezano s spominom, odvisno od spomina, a vendarle je modernizem njegovega cikla À la recherche du temps perdu (1913–1927) prej kot na pripovedni ravni, ki je kljub nehotnemu spominu razmeroma tradicionalna, realistična, iskati v novem pojmovanju identitete modernega subjekta. Če gremo torej lepo po vrsti in brez pretiranega ovinkarjenja. Rekli smo, da je spomin po Proustu neposredno povezan s človekovo identiteto: Meni je bilo dovolj, če sem v lastni postelji spal tako globoko, da mi je spanje popolnoma sprostilo duha, pa se mi je razblinil kraj, v katerem sem zaspal; ko sem se sredi noči zbudil, nisem niti vedel, kje sem, in se nisem mogel v prvem hipu zavedeti niti tega, kdo sem; takrat mi je v prvobitni preprostosti ostal samo občutek, da živim, isti kot najbrž trepeče v globinah živali; bil sem čisto brez vsega, bil bolj beden kot jamski človek; tedaj pa je priplaval spomin – ne še spomin na kraj, kjer sem bil zdaj, temveč na kraje, v katerih sem nekoč že prebival in kjer bi utegnil biti – ter me kot pomoč iz višav potegnil iz niča, odkoder sam ne bi našel poti; v eni sami sekundi sem preskočil stoletja civilizacije, in ko sem ujel nejas
Kradoma iz New Yorka: o okusih

Kradoma iz New Yorka: o okusih

Airbeletrina, 23. januar 2013 ― De gustibus non est disputandum, so dejali že stari Rimljani. A razlike med okusi so, poleg potencialnega jabolka spora, prav lahko tudi sprožilec zanimivih pogovorov in srečevanj različnih svetov. Eno takšnih se je pred kratkim zgodilo v sobi za vaje na gledališkem oddelku univerze Columbia. Na pogovor s študenti sta namreč prišla Benj Pasek in Justin Paul. Zveni znano? Najbrž ne – in ravno zato gre. Pasek in Paul, kot se predstavljata, sta še ne tridesetletna mladeniča, ki jima gre v gledališču zelo dobro. To se pravi, odlično se znajdeta v tistem izjemno ameriškem gledališkem produktu, za katerega se zdi, da (ponovno) osvaja tudi kontinentalne evropske odre: mjuziklu.

Rezidenčne štipendije

Javna agencija za knjigo, 22. januar 2013 ― Razpis za rezidenčne štipendije Krokodila za leto 2013 v Beogradu  Društvo KROKODIL v letu 2013 v Beogradu razpisuje enomesečne rezidenčne štipendije za avtorje. Na razpis, odprt do 15. februarja 2013, se lahko prijavijo evropski pesniki, prozaisti, esejisti ali dramatiki. Rezidenčna štipendija vključuje stroške bivanja v Beogradu, potne stroške in štipendijo v višini 800 €. Prijava mora vsebovati:- biografijo,- bibliografijo,- priporočilo stanovskega združenja ali založnika,- delovni načrt.Prijavo je potrebno poslati do 15. februarja 2013 na naslov: festivalkrokodil@gmail.com.Program rezidenčnih štipendij Krokodil v BeograduProgram rezidenčnih štipendij Krokodil se je kot prvi rezidenčni program za avtorje v Beogradu začel oktobra 2012. V Krokodilovi pisateljski hiši so do zdaj bivali Tea Tulić (oktobra), Faruk Šehić (novembra) in Daša Drndić (decembra). Med svojim enomesečnim bivanjem so imeli vrsto javnih nastopov v Beogradu, Zrenjaninu in Novem Sadu, prav tako je bilo v tem času več njihovih besedil objavljenih na spletni strani Krokodila kakor tudi v različnih medijih. Knjiga Tee Tulić „Kosa posvuda“ je medtem tudi izšla pri srbskem založniku in bila predstavljena na beograjskem knjižnem sejmu. Rezidenčni program je prav tako odlična osnova za nadaljevanje literarnega in družbenega dialoga med Beogradom in drugimi mesti ter državami.Projekt poteka v partnerstvu z evropsko mrežo za literaturo in knjige Traduki, ki je posrednik med jugovzhodno Evropo in nemškim govornim področjem, nastala pa je na pobudo Ministrstva za evropske in mednarodne zadeve Republike Avstrije, Ministrstva za zunanje zadeve Zvezne republike Nemčije, Švicarske kulturne fundacije Pro Helvetia, KulturKontakta Austria, Goethe-Instituta in fundacije S. Fischer Stiftung. V mreži so partnerji tudi Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške, Resor za kulturo Vlade Kneževine Liechtenstein in Kulturna fundacija Liechtenstein.Več o združenju Krokodil i

Rezidenčne štipendije

Javna agencija za knjigo, 22. januar 2013 ― Razpis za rezidenčne štipendije Krokodila za leto 2013 v Beogradu  Društvo KROKODIL v letu 2013 v Beogradu razpisuje enomesečne rezidenčne štipendije za avtorje. Na razpis, odprt do 15. februarja 2013, se lahko prijavijo evropski pesniki, prozaisti, esejisti ali dramatiki. Rezidenčna štipendija vključuje stroške bivanja v Beogradu, potne stroške in štipendijo v višini 800 €. Prijava mora vsebovati:- biografijo,- bibliografijo,- priporočilo stanovskega združenja ali založnika,- delovni načrt.Prijavo je potrebno poslati do 15. februarja 2013 na naslov: festivalkrokodil@gmail.com.Program rezidenčnih štipendij Krokodil v BeograduProgram rezidenčnih štipendij Krokodil se je kot prvi rezidenčni program za avtorje v Beogradu začel oktobra 2012. V Krokodilovi pisateljski hiši so do zdaj bivali Tea Tulić (oktobra), Faruk Šehić (novembra) in Daša Drndić (decembra). Med svojim enomesečnim bivanjem so imeli vrsto javnih nastopov v Beogradu, Zrenjaninu in Novem Sadu, prav tako je bilo v tem času več njihovih besedil objavljenih na spletni strani Krokodila kakor tudi v različnih medijih. Knjiga Tee Tulić „Kosa posvuda“ je medtem tudi izšla pri srbskem založniku in bila predstavljena na beograjskem knjižnem sejmu. Rezidenčni program je prav tako odlična osnova za nadaljevanje literarnega in družbenega dialoga med Beogradom in drugimi mesti ter državami.Projekt poteka v partnerstvu z evropsko mrežo za literaturo in knjige Traduki, ki je posrednik med jugovzhodno Evropo in nemškim govornim področjem, nastala pa je na pobudo Ministrstva za evropske in mednarodne zadeve Republike Avstrije, Ministrstva za zunanje zadeve Zvezne republike Nemčije, Švicarske kulturne fundacije Pro Helvetia, KulturKontakta Austria, Goethe-Instituta in fundacije S. Fischer Stiftung. V mreži so partnerji tudi Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške, Resor za kulturo Vlade Kneževine Liechtenstein in Kulturna fundacija Liechtenstein.Več o združenju Krokodil i
Beseda o ničevosti

Beseda o ničevosti

Airbeletrina, 22. januar 2013 ― Umberto Eco je nekoč podrobno opisal občutke moža, oblečenega v preozke kavbojke: »Na koncu sem se na vsakem koraku zavedal, da nosim točno tiste hlače, čeprav ljudje navadno pozabimo, kaj nosimo. Še več, imel sem občutek, da so tudi vsi ostali vedeli, kako zelo neustrezno sem izbral.« Če bi bil Umberto Eco ženska, bi na to temo verjetno lahko napisal diskusijo na sedemdesetih straneh.
še novic