Novice

aktualno

Moje nagrade: Premio della VI Ediziona del Festival Internazionale di Poesia (Genova 2000, Italija)

Moje nagrade: Premio della VI Ediziona del Festival Internazionale di Poesia (Genova 2000, Italija)

Airbeletrina, 4. marec 2013 ― V naših mislih in predstavah je bila italijanska literarna scena bolj razdrobljena kot Italija pred Garibaldijem. Nekje smo to slišali in potem smo se s tem ukvarjali in o tem premišljevali in se o tem pogovarjali, kot bi šlo za kakšno svetovno katastrofo. Dež meteoritov, mogoče žab, ali pa cunami. Ne vem, zakaj smo se s tem ukvarjali in zakaj naj bi se katerikoli pisatelj ukvarjal s katerokoli literarno sceno in infrastrukturo te literarne scene, pa naj je ta razdrobljena ali pa celovita, jasna in pregledna ali pa zgolj bela lisa in megla, ki se spušča. Pisatelj naj bi se ukvarjal s pisanjem. Ampak kateri pisatelj se danes še ukvarja samo s pisanjem? Smo se tega, da se ukvarjamo s sceno in infrastrukturo neke scene, naučili od starejših kolegov, ki so morali po razpadu Jugoslavije začeti ravnati drugače, saj so nenadoma izgubili potencialni trg, ki nikoli ni bil trg, ampak nekakšen duhovni prostor, kjer so se v svojih čumnatah in mračnih sobicah skrivali potencialni bralci in ljubitelji književnosti. Zaljubljenci v modernizem in še temnejši modernizem.

Avantgardistični manifest in jezik

Zauberberg (Aljoša Harlamov), 3. marec 2013 ― V svoji analizi futurističnih manifestov Marjorie Perloff opisuje prelom s političnim manifestom kot »transformacijo oblike, ki je bila tradicionalno razumljena kot sredstvo politične izjave, v literarni, lahko bi to imenovali tudi kvazi-poetični konstrukt« (Perloff [1986]*, 82). […] S preoblikovanjem zgodovinskega dogodka, ki ga je tradicionalno najavljal politični manifest, v poetični dogodek zgodovinske avantgarde definirajo jezik kot gonilno silo zgodovine, s tem pa je revolucionarna akcija neločljivo zvezana z jezikovno izvršitvijo samega manifesta: manifest je istočasno napoved in izvršitev lastne revolucionarne akcije. Benedikt Hjartarson: Myths of Rupture: The Manifesto and the Concept of Avant-Garde. V: Astradur Eysteinsson & Vivian Liska (eds.): Modernism. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing Company 2007; str. 178–179 Normal 0 21 false false false SL ZH-TW X-NONE ____________________________________________________________________________________ In her analysis of the futurist manifesto, Marjorie Perloff has described the break with the political manifesto as “the transformation of what had traditionally been a vehicle for political statement into a literary, one might say, a quasi-poetic construct” (Perloff [1986], 82). […] By transforming the historical event traditionally declared in the political manifesto into a poetic event, the historical avant-garde defines language itself as the driving force of history, thus making revolutionary action inseparable from the linguistic performance of the manifesto itself: the manifesto is si
Sranje med prvo svetovno vojno

Sranje med prvo svetovno vojno

Zgodovina je kul, 3. marec 2013 ― Nemški soldati med opravljanjem velike potrebe na improviziranem stranišču. Prva svetovna vojna, leto 1915. Lokacija neznana, prav tako količina toaletnega papirja. Eden od ovekovečenih na hrbtni strani piše, da jih […]
Fabula 2013: Glas generacije, ki se vrača k zgodbam

Fabula 2013: Glas generacije, ki se vrača k zgodbam

Airbeletrina, 3. marec 2013 ― Dorota Masłowska (Wejherowo, 1983) je poljska pisateljica, ki je s svojo provokativnostjo in eksperimentiranjem že leta 2002, kmalu po izidu prvenca Poljsko-ruska vojna pod belo-rdečo zastavo (Modrijan 2011), dobila navdušene oboževalce in goreče nasprotnike. Kmalu zatem so prodali kar 120 tisoč izvodov tega romana, kar je takrat šele devetnajstletno avtorico postavilo na sam vrh lestvic branosti, pa tudi na vrhove seznamov nagrajevanih avtorjev.

Fabula 2013: Vedno znova Trainspotting

Airbeletrina, 2. marec 2013 ― Najbolj razvpito ime Fabule je letos Irvine Welsh (Edinburg, 1958), škotska heroinska ikona, ki je Edinburgu z delom Trainspotting postavil svojevrsten literarni spomenik. Roman je ob izidu leta 1993 pretresel britansko literarno javnost, tri leta pozneje pa je režiser Danny Boyle z ekranizacijo pretresel še svet. Welsh je s svojim prvencem namreč izkoristil enega največjih emancipacijskih potencialov umetnosti – dal je besedo tistim, ki je niso imeli. V njegovem primeru zafiksanim mulcem iz delavskih družin edinburškega pristanišča Leith.
Kako je treba molzti

Kako je treba molzti

Zgodovina je kul, 2. marec 2013 ― Mogoče, da se bo slovenska gospodinja nekako čudno namuznila in se zaničljivo zasmejala, ko bo čitala naslov. Potrpi malo, počakaj, da vse prečitaš, potem šele izreči svojo sodbo. Mogoče je, […]
Fabula 2013: Zbiralec svetov v boju proti uničenju sveta

Fabula 2013: Zbiralec svetov v boju proti uničenju sveta

Airbeletrina, 28. februar 2013 ― Ilija Trojanow (Sofija, 1965) velja za enega najbolj kozmopolitskih sodobnih nemško pišočih avtorjev. Leta 1971 je z družino zapustil komunistično Bolgarijo in sprva zbežal v München, leto zatem pa so se preselili v Kenijo, kjer je Trojanow obiskoval nemško šolo v Nairobiju in tam živel vse do leta 1984, z vmesnim triletnim šolanjem v Nemčiji.
Fabula 2013: Beg iz resničnosti ... v Ljubljano

Fabula 2013: Beg iz resničnosti ... v Ljubljano

Airbeletrina, 27. februar 2013 ― Eduardo Sánchez Rugeles (Caracas, 1977) v svojem zadnjem romanu Ljubljana, ki je po mnenju venezuelskih kritikov njegovo najbolj drzno in zrelo delo doslej, nadaljuje s tematiko, ki jo je začrtal že v Blue Label in Transilvania unplugged. Raziskuje emigracijo kot način pobega iz venezuelske resničnosti, ki je generacijo, rojeno v poznih sedemdesetih in osemdesetih letih, že na pragu odraslosti pričakala z razočaranjem.

KONCERT SAMOSPEVOV

Glasbena matica, 26. februar 2013 ― Spoštovani, zaradi bolezni sopranistke Mihaele Komočar je odpovedan »Koncert samospevov«, 19. 10. 2015 v Viteški dvorani Križank v Ljubljani. Prosimo za razumevanje. Lepo pozdravljeni, Tajništvo Glasbene matice Ljubljana KONCERTNI CIKEL GLASBENE MATICE LJUBLJANA Koncert je del spremljevalnega programa Svetovnih glasbenih … Continue reading → The post KONCERT SAMOSPEVOV appeared first on Glasbena Matica Ljubljana.
Nihče ni sam, ko misli na smrt

Nihče ni sam, ko misli na smrt

Airbeletrina, 26. februar 2013 ― Če ste med tistimi, ki jih dolga zima pahne v stanje melanholije in želite te občutke doživeti do konca, medtem ko uživate ob dobri zgodbi, vam toplo priporočam Mazzinijevo Palomo negro. Boste videli, da niste sami, ko mislite smrt.

Moderna in globalizacija

Zauberberg (Aljoša Harlamov), 25. februar 2013 ― Normal 0 21 false false false SL ZH-TW X-NONE Vprašanje o globalizaciji ostaja konec koncev tesno povezano s plodovito debato o moderni dobi in umetniškem modernizmu ter njunih individualnih zgodovinskih smereh. Na tem mestu moramo priznati, da se politični in kulturni razvoj 90. let 20. stoletja ni pretirano oziral na samozavestne napovedi postmodernistov, da se moderna zaključuje, kaj šele na zmagoslavne trditve o koncu zgodovine (Fukuyama [1992]*). Pomagalo ni niti enačenje moderne in včasih celo modernizma s fašizmom, totalitarizmom in genocidom. Prav nasprotno, moderna je danes (in je bila že lep čas) povsod in diskurz o postmoderni se zdi samo kot epizoda (četudi pomembna) znotraj neke vrste transformacije Zahodne moderne same. Problem ni več nasprotje med moderno in postmoderno, pa čeprav je to neizbežno poenostavljeno nasprotje še vedno osnova večine trenutno priljubljenega proti-modernega mišljenja, ki izhaja iz ozkega razumevanja postkolonialnih metod. Ampak je problem to, kar je Arjun Appadurai** poimenoval moderna-za-vse [modernity-at-large] in kar so nekateri opisali kot alternativne moderne: »[Moderna] ni prišla hitro, ampak počasi, korak za korakom, znotraj longue durée – prebujena s stikom; prinesena s trgovino; uvajali so jo imperiji in nosila je kolonialistični podpis; gnal jo je nacionalizem; in danes jo vse večkrat upravljajo globalni mediji, migracija in kapital« (Gaonkar [1999]***, 1).  Andreas Huyssen: Modernism at Large. V: Astradur Eysteinsson & Vivian Liska (eds.): Modernism. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing Company 2007; str. 57
Javno: Izgubljene sledi

Javno: Izgubljene sledi

Airbeletrina, 25. februar 2013 ― V zbirki esejev How to be Alone se ameriški pisatelj Jonathan Franzen sprašuje po tem, kar bi resnično moralo zanimati nas vse, še posebej tiste, ki zmrzujemo po različnih izdajah vseslovenskih vstaj in protestov. Zanima ga ogroženost javnega. Ker je od izdaje esejev minilo že nekaj let in se polifonija individualnih zgodb poglablja, bi mene prej kot ogroženost javnega zanimalo njegovo skrivnostno izginotje. In njegov nenadni, skrivnostni vznik.
O novem v jeziku in rabi

O novem v jeziku in rabi

Čas za slovenščino, 25. februar 2013 ― Moje bloganje, drugo po vrsti na Centrovem novorojenem blogu, bo najprej posvečeno čestitki, da nam je tudi blog uspelo pognati in tako še vedno uspešno lovimo korak s časom. Najbolj zato, ker se »Centrovci« znamo ustvarjalno povezati med seboj, ne glede na to, ali smo le trenutno ali pa bolj stalno na različnih koncih sveta. Zgolj naključno pišem tole na Mednarodni dan maternega jezika in obenem tudi na dan, ko je izšel Slovar novejšega besedja slovenskega jezika s 6399 besedami in besednimi zvezami. Novi slovar je nastal kot uradno vsebinsko dopolnilo SSKJ, vanj pa je vključeno besedje, ki je nastalo in se uveljavilo od leta 1991 naprej, torej od začetka našega novega sveta in strumnega prehoda Slovenije v tržno civilizacijo. Ob tem sem se vprašala, kakšen vpliv imajo na rojstvo novih besed v slovenščini vsi, ki se učijo, študirajo, raziskujejo ali se kako drugače ukvarjajo s slovenščino kot tujim jezikom, pogosto daleč od meja države Slovenije. Seveda ne moremo govoriti o tako veliki množičnosti pri vplivu, kot jo lahko opazujemo pri najbolj razširjenem jeziku na svetu, ampak gotovo ga imajo. Z ustvarjalnostjo v jezikovni rabi slovenščine kot tujega jezika se srečujejo vsak dan učitelji v razredih in pri drugih dejavnostih. Nanjo močno vplivajo prvi jeziki učečih se, po drugi strani pa tudi že usvojeno znanje slovenščine.  Zato bi bilo zanimivo zbirati tovrstno besedje, ker bi tako morda lažje pridobili izraze, ki jih včasih potrebujemo prav na hitro ob poplavi novih tehnoloških in kulturnih pojmov, vsakodnevno naplavljenih k nam iz širnega sveta. In še kakšne druge novitete v jeziku bi se pokazale. Zdaj na primer v Združenem kraljestvu razmišljajo, da se znova vedno pogosteje uporabljajo namesto neštevnih kar števni advices, informations in podobni, torej namesto da bi pred edninsko obliko dodajali zamudne pieces of, uporabijo kar preprostejšo množinsko obliko s končnico s. Njihovi viri navajajo uporabo oblik v množini v 15. stoletju, v sedanje
še novic