Radio Študent,
18. december 2014
―
Nobenega dvoma ni, da so slovenske javne univerze na robu preživetja. Več kot polovica ljubljanskih fakultet ne more več pokrivati stroškov izvajanja študija, grozi jim tudi nelikvidnost. Kot poudarja rektor Univerze v Ljubljani, profesor Ivan Svetlik, ljubljanska univerza kar osemdeset odstotkov denarja nameni samo za plače, sredstev za razvoj torej ni. S podobnimi težavami se po besedah prorektorja za finance, doktorja Zdravka Kačiča, sooča tudi Univerza v Mariboru.
Izjava
Glede na sodobne trende najbrž ni pričakovati, da se bodo v prihodnjih letih sredstva za visoko šolstvo dvignila. Lahko se samo zanašamo na ustne obljube Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da se, vsaj prihodnje leto, sredstva ne bodo še dodatno zmanjševala.
Pa vendar danes pozornosti ne namenjamo eksistencialni krizi javnih univerz, temveč se bomo posvetili načinu financiranja in delovanja zasebnih visokošolskih zavodov, ki kljub pomanjkanju denarja v državnem proračunu prejemajo koncesije. Mednje spada Univerza v Novi Gorici in dvanajst visokih šol, kar deset jih je koncesije pridobilo v letih 2006 in 2007 v času Janševe vlade. Kot se za Slovenijo spodobi, so si takrat nekateri akreditacije in koncesije podelili kar sami sebi ali svojim bližnjim. V lastniški strukturi najbolje financiranih zasebnih fakultet sta se tedaj nahajala Peter Jambrek, bivši predsednik sveta za visoko šolstvo, in Dušan Lesjak, bivši državni sekretar na visokošolskem ministrstvu. Visoka šola za dizajn pa je koncesijo pridobila v času, ko se je od dekanje sin spečal s hčerko Milana Zvera, takratnega ministra za šolstvo.
Ker je višina zneska, ki jih koncesionirani visokošolski zavodi lahko prejmejo, odvisna od vsote temeljnih stebrov financiranja javnih visokošolskih zavodov, smo se pozanimali, če je varčevalna politika prizadela tudi njih.
Izjava
Morda so torej težave, s katerimi se soočajo zasebne fakultete, res podobne problemom javnih univerz, a se strategija, ki so jo ubrali, drastič