Radio Študent, 30. januar 2015 ― Ruski finančni minister Anton Siluanov je izjavil, da bi bila Ruska Federacija pripravljena pomagati Grčiji s posojilom za prebroditev finančnih težav. Seveda ni podal zavezujočih obljub, temveč poudaril, da lahko nova grška vlada poda prošnjo, ki bi jo kasneje obravnavala ruska Duma. Zgodba je povezana z zmotnim informiranjem Evropske unije glede grške pozicije do svežih sankcij proti Rusiji. V javnosti se je namreč pojavila novica, da je rosno mlada grška vlada podala veto na sankcije. Grški zunanji minister je klevetanje zanikal in obrazložil, da jih ni še nihče iz Unije vprašal za mnenje glede sankcij. Njegova izjava, ki je sprožila govorice o vetu, je bila le mnenje, da protiruska hladnovojna retorika ni produktivna za Evropo. Nadaljujmo debato o sankcijah z druge strani zidu. Sociološki inštitut Ruske akademije znanosti je opravil vse-rusko anketo o sankcijah. Glede na rezultate, se je 80 odstotkov Rusov pripravljenih odpovedati zahodni hrani, ter 50 odstotkov počitnicam v tujini in uvoženim izdelkom. Poudarimo, kratkoročna posledica nizkega tečaja rublja je predvsem višja cena uvoženih izdelkov, oziroma nakupa tuje valute. Po drugi strani je le desetina Rusov pripravljenih pristati na znižanje pokojnin in dvig davkov. V Ukrajini se ne nadaljuje le vojna, temveč tudi informacijski spopad. 50 pripadnikov prostovoljnega jurišnega bataljona Aidar naj bi poskušalo vdreti v vojaško ministrstvo. Povod je bila spletna objava novice o razpustitvi omenjenega bataljona. Vojaško ministrstvo je razpustitev zanikalo in jezne prostovoljce pomirilo. Medtem se je na spletu pojavila zgodba o novem uspehu hekerske skupine Cyberberkut. Slednji naj bi si pridobili dostop do zaupnih vladnih poročil, po katerih naj bi ukrajinska vojska v zadnjem mesecu utrpela več kot 1000 žrtev. Ameriški senat, zgornji dom kongresa, je sprejel zakon za odobritev naftovoda Keystone XL. Naftovod je sicer napačno poimenovanje, saj se prek Keystone Xla ne bo pretakala surova nafta, tem