Radio Študent, 5. februar 2015 ― Na Odboru Državnega zbora za zdravstvo so se ukvarjali s kadrovskimi in prostorskimi težavami Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Kadrovske težave so vezane predvsem na omejitve zaposlovanja, ki jih je uvedel Zakon o uravnoteženju javnih financ. Problematično je pomanjkanje kadra v zdravstveni negi, kar se je še posebej pokazalo v zadnjih mesecih, ko je splošno zdravje naroda slabše. S prostorskimi zagatami pa ima vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra v mislih dokončanje urgence, posebno njenega diagnostično-terapevtskega servisa, ki predvideva 40 ležišč za intenzivno nego. Na odboru za zdravstvo vladi predlagajo da “prouči člene znotraj zakona za uravnoteženje javnih financ, ki bi omogočili normalizacijo razmer v javnem zdravstvenem sistemu”, pristojna ministrica pa je zagotovila, da se bo za sredstva borila kot levinja. Jelka Mlakar, predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi opozarja, da ni izpostavljen le UKC Ljubljana, temveč da se je simptom kadrovskih težav razširil nad celotno Slovenijo. Izjava je na voljo v posnetku oddaje.  Odprava spornih določb Zakona o uravnoteženju javnih financ naj bi tako po mnenju Odbora za zdravstvo sprostila krč in omogočila vsaj normalno delovanje, tudi v času polnih zasedenosti bolnišnic. Do tovrstnega sklepanja je kritičen Erik Brecelj, zdravnik. Izjava je na voljo v posnetku oddaje.  V Sindikatu delavcev v zdravstveni negi se strinjajo , da je ZUJF le poglobil probleme. Govori Jelka Mlakar. Izjava je na voljo v posnetku oddaje.  Konrad Kuštrin prikimava Eriku Breclju v zahtevi po strukturnih reformah, ima pa nanje svojevrsten pogled. Kljub temu, da je Konrad Kuštrin predsednik zdravniškega sindikata, zagovarja komercializacijo zdravstvenega zavarovanja. Ta naj po njegovih besedah ne bi pripeljala do poglabljanja socialnih razlik. Prepričan je, da so razlike že prisotne, naša dolžnost pa je da se na njih zgolj odzovemo. Več o svojih pristopih do reformiranja spregovori sam. Izja

Radio Študent, 5. februar 2015 ― Začenjamo v Venezueli, od koder prihajajo novice o prizadevanjih za otoplitev odnosov med ZDA in to južnoameriško državo. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je le nekaj dni po tem, ko je ameriškega podpredsednika Joa Bidena obtožil načrtovanja državnega udara v Venezueli, na generalnega sekretarja Skupnosti južnoameriških narodov Ernesta Samperja naslovil predlog, po katerem bi skupnost podprla Venezeuelo v pogajanjih z ZDA. Maduro je ob tem izrazil upanje, da bodo pogovori med ZDA in Venezuelo v prihodnosti potekali v drugačnem, bolj spravljivem tonu. Precej manj pa bodo venezuelske oblasti v prihodnje spravljive s protestniki na ulicah. Pred kratkim je namreč v veljavo stopil zakon, v skladu s katerim lahko državne oborožene sile med spopadi s protestniki uporabljajo strelno orožje. Selimo se v zahodno Afriko, natančneje v Kamerun, kjer je ponovno udaril Boko Haram, tokrat v mestu Fotokol nedaleč od meje z Nigerijo. Pustošenje mesta Fotokol, v katerem je bila s strani skrajnežev  upornikov zažgana tudi glavna mošeja, je po večurnih spopadih uspela ustaviti združena vojska Kameruna in Čada.  Vzrok pokola, v katerem je bilo brutalno umorjenih več deset civilistov, gre iskati v torkovi ofenzivi čadske vojske, ki je v bitki za mesto Gamboru pobila 200 islamskih skrajnežev   pripadnikov Boko Harama.. V Bruslju se bodo sestali obrambni ministri zveze Nato, kjer bodo razpravljali o nadaljnjem postopanju okrog ukrajinske krize. Glavna tema zasedanja bo okrepitev Natove vojaške prisotnosti, kot odgovor na nadaljevanje spopadov v tej nemirni državi. Generalni sekretar zveze Jens Stoltenberg je predvidene spremembe v odnosu do Ukrajine označil kot največje od konca hladne vojne. Kakšne te spremembe bodo, zaenkrat še ni jasno, govori pa se o namestitvi stalne, 5000-članske vojaške grupacije za hitro odzivanje in vzpostavitvi poveljniških centrov v šestih vzhodnoevropskih državah. Medtem se v Kijevu mudi ameriški zunanji minister John Kerry, ki z ukrajin