Lenart J. Kučić, 27. februar 2016 ― Korejsko podjetje Samsung je za udeležence svetovnega kongresa mobilne telefonije v Barceloni MWC 2016 pripravilo nekoliko drugačno predstavitev pomladnih tehnoloških novosti. Prva objava: 27. februar 2016, foto Facebook V veliki konferenčni dvorani so namestili več tisoč kompletov očal za virtualno resničnost in obiskovalce povabili, naj si jih nadenejo. Najprej so se pred očmi sprehodili novi […] Sorodne vsebine: Dokončno postal prevelik, da bi propadel Pol milijarde telefonskih številk za 19 milijard dolarjev IFA 2015 Z namišljenimi ekipami do milijonov Kvišku periskop? Ne na velikih športnih dogodkih

Večer, 27. februar 2016 ― Obisk kinematografov v Sloveniji je v desetih letih padel za dober milijon obiskovalcev. Leta 2004 je po podatkih Statističnega urada kinematografe obiskalo 3.003.516 ljudi, leta 2014 le še 1.929.161 leta 2014. Leta 1950, preden je število začelo počasi upadati, pa več kot osem milijonov. Ob tem so se cene vstopnic vseeno dvigale. Čeprav večina javnosti kot razlog za nižji obisk kina navaja prav cene, v Koloseju Maribor razlogov za spremembe obiskanosti v njih ne vidijo. "Cene so v preteklih letih v drugih kinematografih ali velikih kino centrih naraščale. V Koloseju Maribor je bila cena znižana, v primerjavi z drugimi kar na polovico. Smo pa tudi mi ceno na osnovi ponudbe in posodobitve dvoran, digitalizacije ter obnove sedežev morali dvignili," razlaga Stjepan Jerić, direktor družbe za kinematografske storitve Projektor, ki od junija lani upravlja z mariborskim Kolosejem. Po omenjenih obnovah so zabeležili celo dvig števila obiskovalcev. V ljubljanskem ...

Biblio terminologija, 27. februar 2016 ― © www.andrew.cmu.edu Ob objavi Prolog, epilog, predgovor, zagovor in še vse vmes . . . , kjer sem napovedal razpravo o "poljudnih in/ali strokovnih besedilih, ki spremljajo drugo besedilo", me je kolega, starosta slovenskih tviteratov in blogerjev ( LiLoLe in še nekateri drugi), v komentarju prijazno opozoril, da sodijo v to skupino "spremljevalnih besedil" tudi izvleček, povzetek, sinopsis, anotacija in še kaj s področja strokovnega in znanstvenega objavljanja. Tokrat bom zato skušal zapolniti to vrzel. Področje je terminološko na videz skromno in enostavno, vendar temu v resnici ni tako. Osnovnima terminoma izvleček in povzetek se pridružuje še dolga vrsta sestavljenih podpomenk (npr. avtorski izvleček, kumulativni izvleček ipd.) ter njihovih sopomenk in seveda še številnih sopomenk s tujko abstrakt. Problem zase pa je njihovo definiranje in medsebojno razlikovanje (zlat primer je genialna razlaga v srednješolcem namenjenih navodilih za pisanje seminarskih nalog: " Povzete k je informativni izvleček naloge, ki …"). Zaradi obsežnosti gradiva bo prispevek objavljen v treh delih, tokrat najprej nekaj o evidentiranih angleških terminih in njihovi zastopanosti v slovarjih, naslednjič o slovenskih ustreznikih in njihovi zastopanosti v slovenskem terminološkem slovarju in v strokovnih bibliotekarskih besedilih, nato pa še kaj več o njihovih značilnostih, pomenu in razlikovanju med njimi. V spletnem Angleško-slovenskem slovarju bibliotekarske terminologije (2002), ki je dostopen tudi na slovarskem portalu Termania, je najpogosteje zastopan abstract, ki se v angleških besedilih zares tudi najpogosteje pojavlja. Ob tem velja opozoriti na praktično značilnost angleškega jezika, da lahko enaka oblika besede nastopa v vlogi različnih besednih vrst, v našem primeru kot samostalnik, glagol in pridevnik, kar je razvidno tudi iz primerov v slovarju. Ta navaja poleg glagola še 13 vrst abstraktov, nekateri med njimi so tudi sopomenke, česar pa ta slovar ne označuje (n