Konteksti (Tomaž Bešter), 6. junij 2018 ― vir slike: emka.si John Green je zvezda mladinske literature. V svojih delih je več kot uspešno uspel nagovoriti (tudi mlade) bralce s kombinacijo problemske tematike, izjemnimi dialogi in vživetjem v glave mladih junakov, ki razmišljajo naravno, večino časa svojim letom primerno, obenem pa starejšim to razmišljanje pokazal v luči opozorila, da jih ne gre podcenjevati. Z nekaterimi deli ni prestopil v navdušenje širšega občinstva, a nekaj je takšnih, s katerimi bo žel uspehe za vekomaj. Vse našteto, vpeto v neverjetno mojstrstvo pripovedi, je še danes tista, ki bo recimo Krive so zvezde pošiljala med najboljša mladinska dela, kadar koli napisana. Vedno znova in znova. Prav zato se zdi avtorstvo takšnega dela vedno tudi breme težkega poslanstva, ki vidi pričakovanja in sodi s težko roko. Ta kontaminacija spremlja tako vsa dela, ki jih bo Green napisal. Mednje sodi tudi Neskončen stolp želv (Turtles all the way down). Pred tedni je v zbirki Odisej pri Mladinski knjigi v prevodu Andreja Hitija Ožingerja prišel na naše police. V njem nam skozi pogled šestnajstletne Aze prikaže razpetost mladostnice navzven in navznoter, od očitnih do povsem skritih vojn; svoje pripovedovalske lovke vrže v njeno ljubezensko razmerje, odnos do prijateljice, mame in svoje obsesivne notranje gonje, s katero se neuspešno bojuje ves čas, vse skupaj pa je čisto malo začinjeno tudi z elementi detektivke in več razmišljanja o tem, kar se dogaja okoli glavne junakinje. Tudi o tem, koliko želv podpira svet. Tako dobro mi je od rok šlo biti otrok in tako grozno je bilo biti to, kar sem bila zdaj. Zgodba je sestavljena iz več plasti, v katerih je John Green želel zajeti vse, kar oblikuje Azo v njenem vsakdanjiku. Načeloma velja izjemno neproblematično dekle, ki živi sama s svojo mamo, profesorico v srednji šoli. Očeta je izgubila, izdalo ga je srce; mama pa se trudi z Azo zgraditi zdrav odnos, s svojo večinoma nevsiljivo radovednostjo stika z njo ne želi izgubiti, čeprav njeno zaščitništv

SEM, 6. junij 2018 ― Vabljeni na poletne počitniške tedne, na katerih muzeji na Metelkovi združujemo ustvarjalne sile in ponujamo pester program petdnevnih počitniških dejavnosti. Vsak dan v drugem muzeju bomo spoznavali umetnost, zgodovino, etnologijo, manjkalo pa ne bo niti dejavnosti na muzejski ploščadi. 1. termin: ponedeljek, 2. julija–petek, 6. julija 2018 2. termin: ponedeljek, 20. avgusta–petek, 24. avgusta 2018 Prijave za počitniški 3M so možne le za cel teden, zbiramo jih do zapolnitve mest oz. deset dni pred izvedbo termina. Družili se bomo od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro. Teden vključuje pet celodnevnih aktivnosti s kosilom. V primeru premajhnega števila prijav, počitniški teden odpade. Program je namenjen osnovnošolcem med 6. in 12. letom. Cena tedenskega programa: 105€ (za vsakega naslednjega otroka v družini 95 €). Prijave in dodatne informacije: arheozabava@nms.si

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. junij 2018 ― Postojna – Ob 30-letnici Društva likovnih ustvarjalcev Postojna so v Zeleni dvorani na ogled postavili dela 12 njegovih ustanovnih članov. Ob jubileju društvo pripravlja  v Zeleni dvorani na ogled postavilo 22 svojih del. Ob jubileju so se likovniki še posebej razveselili dejstva, da naj bi še letos Postojna končno dobila primerne galerijske prostore, in sicer v Kutinovi hiši. Tam naj bi društvo pripravilo letošnjo letno razstavo. Razstava, 30 let Društva likovnih ustvarjalcev Postojna, Zelena dvorana, 1. junij 2018 Foto: Valter Leban V Zeleni dvorani so razstavili dela slikarjev – nekateri od njih so že pokojni –, Avrelia Milharčiča, Marka Premrla z umetniškim imenom Marcel Valentini, Raka Čaučevića z umetniškim imenom Rasso Causevig, Oskara Cergola, Marije Strnad, Marina Samse, Nina Prudiča, Mateja Pečenika, Branka Jurce, Florijane Ipavec, Bojana Vilharja in Jožeta Vadnuja. Ti so se leta 1988 združili v društvu, ki še danes bogati kulturni utrip Postojne, zametki združevanja likovnih ustvarjalcev pa segajo vse do leta 1980, ko je pokojni Marko Premrl okoli sebe zbral skupino likovnikov, ki jih je povezovala želja po umetniškem ustvarjanju. Iz gostiln v galerijo Prvo razstavo so imeli v restavraciji Paradiso na Tržaški cesti, naslednje pa v gostinskih lokalih in avli zdravstvenega doma, saj Postojna ni imela primernega galerijskega prostora. Tako je še danes, pravi predsednik DLU Postojna Stoyan Svet. Razstavljali smo v avli na SAZU-ju, ki je pravzaprav hodnik z vrati na obeh straneh, tako da se je zgodilo, da so zaradi prepiha slike padale s panojev. Razstavljali smo po gostinskih lokalih in v drugih prostorih.« Nekaj časa je Postojna imela galerijo Epic, trenutno pa ustvarjalci razstavljajo v različnih prostorih v mestu. Svet meni, da je skrajni čas, da Postojna dobi galerijo, v kateri si bodo lahko obiskovalci primerno ogledovali umetniška dela. Mestna galerija naj bi prostor dobila v Kutinovi hiši sredi Postojne, ki jo je letos kupila občina