Stalinova smrt (The Death of Stalin)

Stalinova smrt (The Death of Stalin)

Koridor, 12. junij 2018 ― Premalo poantirana, da bi bila satira, preveč smiselna za komedijo absurda. Stalinova smrt je sicer dokaj zabavna, k čemer najbolj pripomore kvalitetna igralska zasedb – četica starejših moških, suverenih komedijantov, s Stevom Buscemijem na čelu – hkrati pa vihravo površna, pogosto ne v svojo korist. Ničesar ne uspe zares tematizirati. Po drugi strani pa prav […] The post Stalinova smrt (The Death of Stalin) appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Gril Kikelj Arhitekti: Čolnarna na Špici, Celje

OUTSIDER, 12. junij 2018 ― Čolnarna na Špici v Celju je delo arhitektov Matjaža Grila in Klavdija Kiklja. Z bogatim in raznolikim programom privablja obiskovalce ter aktivno soustvarja urbani prostor že vse od leta 2011. Podolgovati volumen čolnarne na Špici v Celju se razteza vzdolž rečne struge ter na konico kopnega med Koprivnico in njenim izlivom v širšo Savinjo postavlja…

1924 – Rojen George H.W. Bush

Zgodovina na dlani, 12. junij 2018 12. junija leta 1924 se je v Miltonu v ameriški zvezni državi Massachusetts rodil ameriški republikanski politik in državnik George Herbert Walker Bush. V svoji politični karieri je zasedal številne pomembne položaje. Med drugim je bil predstavnik Teksasa v ameriškem kongresu (1967-1971), veleposlanik pri Združenih narodih (1971-1973), predsednik Republikanskega narodnega … Preberi The post 1924 – Rojen George H.W. Bush appeared first on Zgodovina na dlani.
Prepoved slovenščine v špetrski cerkvi?

Prepoved slovenščine v špetrski cerkvi?

ARS Jezikovni pogovori, 12. junij 2018 ― Hrvaškim, romunskim in španskim otrokom je bilo dovoljeno prebrati molitev v maternem jeziku, slovenski učenki pa so prošnjo zavrnili. V Furlaniji – Julijski krajini odmeva nedavna prepoved molitve v slovenščini v špetrski cerkvi. Domači župnik in učiteljica verouka sta odločila, da lahko prejemniki prvega obhajila iz drugih držav molitev preberejo v svojem maternem jeziku –hrvaščini, romunščini in španščini; prošnjo učenke iz šole, v kateri imajo pouk v italijanščini in slovenščini, pa sta zavrnila. Ali gre le za spodrsljaj ali za dogodek, ki se lahko prevesi v prakso iz mračnih let Benečije?
O predstavi Odilo. Zatemnitev. Oratorij. Pogovor z režiserjem Draganom Živadinovom

O predstavi Odilo. Zatemnitev. Oratorij. Pogovor z režiserjem Draganom Živadinovom

ARS Oder, 12. junij 2018 ― »Zelo pomemben korak k postopnemu dvigu zavesti je nova gledališka predstava Odilo.« »Zelo pomemben korak k postopnemu dvigu zavesti je nova gledališka predstava Odilo. Zatemnitev. Oratorij. avtorjev Petra Mlakarja in Dragana Živadinova«, je v časniku Večer pred nedavnim zapisal Mihael Toš. Sporočilnost in učinek predstave sta usmerjena tako na globalno kot lokalno raven, pri čemer pa mora lokalno delovati tudi katarzično, še posebej ob Odilovi repliki: »Slovenci smo najboljši Nemci« in ob načinu uprizoritve, ki Odilu izreka odločen ne. O temah in vsebinah ter o uprizoritvenih postopkih, ki so pripeljali do uprizoritve, katere ponovitve si bomo ta teden lahko ogledali v Kinu Šiška, se bomo v tokratnem Odru, oddaji o sočasnem gledališču, pogovarjali z režiserjem Draganom Živadinovom. Vabimo vas k poslušanju!
Svetla zvezda

Svetla zvezda

KUD Logos, 12. junij 2018 ― Bright star Svetla zvezda Bright star, would I were stedfast as thou art— Not in lone splendour hung aloft the night And watching, with eternal lids apart, Like nature’s patient, sleepless Eremite, The moving waters at their priestlike task Of pure ablution round earth’s human shores, Or gazing on the new soft-fallen mask Of snow […]

Posvet: Kakšne župan(j)e potrebuje kultura?

Asociacija, 12. junij 2018 ― Občine bi morale imeti že leta napisane lokalne kulturne programe, s katerimi bi strateško razvijale lokalno kulturo. A v praksi so ti programi pogosto mrtva črka na papirju, ali pa nevladnega sektorja ne upoštevajo v zadostni meri. Občine so tiste, ki za kulturo prispevajo tudi izjemno veliko sredstev, a v praksi se vsakič znova izkaže, … Preberi več o Posvet: Kakšne župan(j)e potrebuje kultura?
Kjer so čebele doma

Kjer so čebele doma

SEM, 12. junij 2018 ― V četrtek, 14. junija ob 19. uri bo v  Slovenskem etnografskem muzeju odprtje osrednje letošnje razstave Kjer so čebele doma, ki razkriva zbirke SEM in podaja pogled na avtohtono kranjsko čebelo, panje, poslikane panjske končnice in čebelnjake, katerih bogata dediščina večplastno zaznamuje slovensko kulturno krajino. Z njo SEM obeležuje tudi prvo praznovanje Svetovnega dneva čebel in Evropsko leto kulturne dediščine 2018. Pri razstavi  sodelujejo številne ustanove in posamezniki. Avtorica razstave je Barbara Sosič, kustodinja  Slovenskega etnografskega muzeja, soavtorica pa dr. Bojana Rogelj Škafar, njeno izvedbo pa je omogočilo Ministrstvo za kulturo RS. Slovenija je domovina odličnih čebelarjev in avtohtone kranjske čebele. Ima več kot 11.000 čebelarjev, slovensko pokrajino bogati več kot 13.000 čebelnjakov in okoli 180.000 panjev s čebelami, ki nabirajo kakovosten med in dajejo druge pridelke. Razstava predstavlja nekdanje in današnje čebelnjake ter pester izbor čebeljih panjev, njihovih domovanj -  iz zbirke SEM  in iz drugih slovenskih muzejev (Čebelarskega muzej Radovljica, Posavskega muzeja Brežice, Tehničnega muzej Slovenije). Razstavljeni so tudi panji iz sosednjih držav, v katerih prav tako domuje kranjska čebela – iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine (za  razstavo jih je posodil Etnografski muzej Zagreb) ter iz Avstrijske – Štajerske (izposojenih prek Štajerske čebelarske zveze).   Posebno mesto je na razstavi posvečeno poslikanim panjskim končnicam iz zbirke SEM, ki so  izvirna zvrst ljudske umetnosti in v njej edina likovna zvrst s številnimi posvetnimi figuralnimi motivi in z moralističnimi in satiričnimi vsebinami. V času njihovega nastajanja, torej od srede 18. stoletja do prve svetovne vojne, je bilo poslikanih več kot 50.000 končnic. V poznem 19. stoletju so bile panjske končnice razširjene na Gorenjskem, južnem Koroškem, na vzhodnem Štajerskem, v Prekmurju, medtem ko v južnem pasu Slovenije in v neslovenskih deželah niso bile v navad
Studio protest

Studio protest

CZK, 12. junij 2018 ― Vienna Design Week je objavil odprti poziv za oblikovanje plakata na temo kritičnih in provokativnih tem, ki odgovarjajo na aktualne in osebne proteste. Poziv je odprt do 2. septembra.

Razstava del Marka Pogačnika

Gorenjski muzej, 12. junij 2018 ― Vljudno vabljeni na ogled razstave del Marka Pogačnika Tretja umetnost, ki smo jo odprli v petek, 15. junija 2018, ob 19. uri v Galeriji Prešernove hiše. Drugi del razstave si lahko ogledate v Galeriji Prešernovih nagrajencev. Na razstavi v Prešernovi ... Read More
Srečanje pevcev in godcev na Blokah 1992

Srečanje pevcev in godcev na Blokah 1992

ARS Za en bokal muzike, 12. junij 2018 ― V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje […] V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Tako nam ponuja vpogled v izvedbene prakse in enkratne interpretacije pevcev in godcev, obenem pa tudi v spremembe v načinih izvajanja in odnosu do izročila, kot jih prinaša čas in spreminjanje načina življenja. Tokrat bomo slišali izbor iz nastopa pevcev in godcev na srečanju izvajalcev ljudskega glasbenega izročila leta 1992 v Novi vasi na Blokah, kjer so se na odru srečali tako ljudski izvajalci kot tudi mlajši poustvarjalci…
Ob 90-letnici slovenske radijske igre izšla knjiga o njeni zgodovini

Ob 90-letnici slovenske radijske igre izšla knjiga o njeni zgodovini

Misli, 12. junij 2018 ― Pod okriljem Slovenskega gledališkega inštituta je izšla knjiga Aleša Jana Slišati sliko, videti zvok o zgodovini radijske igre v Sloveniji. Monografija v več poglavjih popisuje njene začetke, obsežno produkcijo posamičnih zvrsti, festivale in natečaje, na katerih so ustvarjalci želi priznanja, ter teoretsko razmišljanje o tej radijski umetnosti.

Dostop do Ljubljanskega gradu

Kinodvor, 12. junij 2018 ― Priporočamo uporabo pešpoti ali tirne vzpenjače. Za obiskovalce Filma pod zvezdami je cena povratne vozovnice tirne vzpenjače 3 EUR. Spodnja postaja tirne vzpenjače T: 01 306 42 00 M:031 476 565 E: vzpenjaca@ljubljanskigrad.si Zgornja postaja tirne vzpenjače T: 01 306 42 01 M:031 476 510 E: vzpenjaca1@ljubljanskigrad.si   Brezplačno parkiranje Obiskovalci Filma pod zvezdami imajo od
še novic