Novice

aktualno

Apalaška pot Jakoba J. Kende

Štajerski tednik, 2. marec 2019 ― V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj so na praznik zaljubljencev gostili Jakoba J. Kendo, prevajalca (tudi knjig o Harryju Potterju), urednika, literarnega zgodovinarja in pohodnika, ki je kot prvi Slovenec v štirih mesecih leta 2017 prehodil mater vseh poti, Apalaško pot, dolgo 3500 km.
NATALIJA ŠERUGA GOLOB: SALVE REGINA III

NATALIJA ŠERUGA GOLOB: SALVE REGINA III

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 2. marec 2019 ― Natalija Šeruga je slikarka. Zadnja leta razvija slikarski model, ki se sklada s temeljno strukturo sveta, v kateri je transformacija stalnica in je konec pogoj ponovnega začetka. Slikarski model, ki ga razvija temelji na pradavnem in večnem v vizualnem ustvarjanju. Slikanje ji pomeni ritual, most med realnim in transcendentnim. Ritual kot standardizirano, ponovljivo vedenje, ki jo poveže s pojmom transcendentalnega. Če predpostavljamo delitev realnega in imaginarnega sveta na dva pola: sveto in profano (kot dve absolutno različni resničnosti) ji ritual ustvarjanja predstavlja most med tema dvema svetovoma. Umetnost je stvar duha in njeno poslanstvo je približevanje smislu življenja. Ni mistike, je davno tega blasfemično zapisala v slikarski dnevnik. Mysterium velja za začudenje nad nadnaravnim, iracionalnim. Misteriozno je tisto, kar je in ostane vseskozi in v vsakem primeru nerazumljivo. (O čemer ne moremo govoriti, o tem moramo molčati. / Wovon man nicht sprechen kann, daruber muss schweigen. - Ludwig Josef Johann Wittgenstein) Temeljnih filozofskih resnic se lahko le dotaknemo, le nakažemo, jim zgolj prepustimo prostor, v katerem se naselijo ter se razkrijejo same od sebe. Zato se mističnega kot temeljne struktura sveta le dotakne in prepusti prostor, da se razkriva samo. Vizualni in verbalni jezik se nikakor in nikoli povsem ne prekrijeta. S tem ko svet razkosamo na razne metajezike jezike, ga približno definiramo in spoznavamo ter se približujemo spoznanju sveta in s tem spoznavanju samega sebe. Natalija Šeruga Golob: "Slikarska platna z vidnimi šivi šivam na kovinski podokvir. S takšnim nosilcem slike želim vzbuditi asociacije na staro, pradavno, arhaično. Od kar pomnim se v delu osredotočam na čas, minevanje in razkroj. Tega ne upodabljam kot motiv, temveč postaja v zadnjih letih del moje slikarske prakse. Tehnologijo slikanja dobesedno prežemam z uničevanjem. Svoje slike prekrivam s »pepelom« - mešanico belega (PW6) in črnega pigmenta (PBk7) ali z »zemljo«
Izobraževanja in svetovanja za javni razpis Ministrstva za kulturo za izbor operacij »Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij - Center za kreativnost 2019«

Izobraževanja in svetovanja za javni razpis Ministrstva za kulturo za izbor operacij »Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij - Center za kreativnost 2019«

CZK, 2. marec 2019 ― Platforma Center za kreativnost (CzK), ki jo izvaja Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), vabi vse zainteresirane, da se prijavijo na izobraževanja in svetovanja, ki jih izvaja v podporo javnemu razpisu Ministrstva za kulturo za »Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij - Center za kreativnost 2019« (JR CzK 2019) v letu 2019 in 2020.

Katja Goljat - Freedom and Hope

Fotogalerija Stolp, 2. marec 2019 ― Dom je tam, kjer lahko parkiraš   Ko se je leta 1964 Ken Kesey, avtor Leta nad kukavičjim gnezdom, s svojimi pajdaši, imenovanimi Merry Band of Pranksters, odpravil na 7 tednov dolgo pot iz vzhodne na zahodno obalo ZDA, se še ni dalo slutiti razsežnosti, ki jo bo v  prihodnosti kultna podoba mavričnega avtobusa odigrala v hipijevski kulturi, ter se vtisnila v podzavest gotovo vsakega prebivalca zahodnega sveta. S predelanim šolskim avtobusom, ki so ga...
Na hitro prelistano - Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano - Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 2. marec 2019 ― Pri zavodu Emanat je izšlo delo Skupnost emancipiranih teles: Metodologije beleženja slovenskih avtoric sodobnega plesa, ki sta ga uredili Andreja Kopač in Maja Šorli, pri KUD Logos pa Knjiga štiriindvajsetih filozofov. Za mlajše bralce sta na voljo deli Nožič Sjoerda Kuyperja (Zala) ter Luna in jaz Andreje Peklar (KUD Sodobnost International).

Kjer se konča Pojavitev, se začne Izginotje

SiGledal Novice, 2. marec 2019 ― V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo zvečer svetovna premiera plesnega diptiha po konceptu in koreografiji Emia Greca in Pietra C. Sholtena. Ustvarila sta koncertno plesno predstavo Pojavitev in intuitivni plesni nastop Izginotje. Vsak del diptiha je že doživel ločeni premieri, v Ljubljani pa se bosta prvič predstavila skupaj.
1981 Lož – Zametki Obratne ambulante Kovinoplastike Lož

1981 Lož – Zametki Obratne ambulante Kovinoplastike Lož

Stare slike (Cerknica), 2. marec 2019 ― Sliko, ki jo je najbrž posnel nekdo iz Kovinoplas­tike, sem našla v kupu rokopisov za Glasilo Kovinoplastike. Preden povem, kaj je v resnici na njej, naj postrežem z nekaj let staro prigodo s to sliko. Ko sem pripravljala prispevek o civilnem partizanskem zdravstvu v Loški dolini med drugo svetovno vojno, mi je prijazen in spoštovan zgodovinar poleg […]

Ameriški znanstveniki rekonstruirali Rembrandtov glas

Misli, 2. marec 2019 ― V amsterdamskem Rijksmuseumu so predstavili šest videov, v katerih o svoji slikarski tehniki spregovori nizozemski slikar Rembrandt van Rijn (1606-1669). Umetnikov glas so ameriški znanstveniki rekonstruirali na podlagi Rembrandtovih avtoportretov. Ker umetnik v videih govori nizozemščino 17. stoletja, so videi podnaslovljeni.

2. marca 1907 se je v Novem mestu rodil Pino Mlakar, slovenski baletnik, koreograf in pedagog

Kamra.si, 2. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. marca 1907 se je v Novem mestu rodil Pino Mlakar, slovenski baletnik, koreograf in pedagog. Umrl je 30. septembra 2006.  Ples je študiral pri Rudolfu von Labanu v Hamburgu. Po vojni je bil v Ljubljani koreograf in sprva tudi solist Opere in baleta SNG, profesor na AGRFT, nekaj časa pa tudi ravnatelj Državne nižje baletne šole. Bil je prvi predsednik Društva baletnih umetnikov Jugoslavije. Je avtor več strokovnih člankov. Napisal je knjigi Ples kot umetnost in gledališče (1999) ter Srečne zgodbe bolečine (2005).

2. marca 1866 se je v Ljubljani rodil Matija Benčan, športni učitelj

Kamra.si, 2. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. marca 1866 se je v Ljubljani rodil Matija Benčan, športni učitelj. Umrl je 16. novembra 1945 v Celju.  Že v realki je kazal svoje vrhunske sposobnosti za šport. Leta 1884 je postal član Ljubljanskega sokola in kmalu vaditelj društvenih telovadcev. Svoje delo je opravljal po čeških zgledih, saj se je udeležil več vsesokolskih zletov (Praga) in tam sam in s svojimi telovadci doživljal velike uspehe; še posebej na II. vsesokolskem zletu leta 1891, ko je kot edini Slovenec med več sto tekmovalci zmagal v rokoborbi, bil v atletskem peteroboju (tek na 200 m, skok v daljino in višino, met 15 kg težkega kamna, plezanje po vrvi) četrti, v telovadbi na orodjih pa osmi. Odličnega telovadca in trenerja so vabili na več krajev, vendar se je odločil za Celje in leta 1893 postal duša celjskega mladega sokolskega društva. Njegovo navdušenje nad »kraljico športov« – atletiko, saj je med vaje svojih gojencev vpletal atletske prvine (met diska in kopja, skok ob palici, troskok, tek), je pomembno vplivalo na začetke celjske atletike. Benčanov vpliv in zlasti njegovi športni uspehi so gotovo pripomogli k temu, da se je v okviru Celjskega sokola kmalu ustanovil poseben atletski klub. K športni vadbi je pritegnil tudi najmlajše. Pri svojem vaditeljskem delu je bil izredno uspešen, saj je Celjski sokol na II. vseslovenskem zletu v Ljubljani leta 1904 dosegel prvo mesto.
Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih v MSUM v Ljubljani

Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih v MSUM v Ljubljani

ARS Likovni odmevi, 2. marec 2019 ― Razstava v sodobni kontekst postavlja ideje, ideale in načela, povezane s kulturno politiko gibanja neuvrščenih Mir, enakost in mednarodno sodelovanje. To so ključna načela Gibanja neuvrščenih, ki je leta 1961 nastalo kot protiutež tedanji blokovski delitvi sveta. V ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova mu posvečajo razstavo Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih, ki poudarja predvsem ideje, ideale in načela, povezane s kulturno politiko gibanja. Postavlja jih v sodobni kontekst in zastavlja vprašanje kakšna bi lahko bila neuvrščena sodobnost? Kustosinja Bojana Piškur je razstavo zasnovala mrežno in k sodelovanju povabila številne tuje umetnike, kuratorje in kuratorske skupine, ki razpirajo vpogled v kompleksna vprašanja, povezana z idejami in načeli gibanja.
še novic