Zameri se občudovanje tuje ženske

Zameri se občudovanje tuje ženske

Literatura v živo, 14. april ― Nisem bil zaljubljen vanjo. Sploh nisem vedel, da imam to možnost. Bila je enajst let mlajša in toliko mlajše punce se mi še nikoli niso zdele zanimive. Poleg tega je imela v svoji mali vasi ob avtocesti fanta, h kateremu se je vračala vsak vikend. Iz njenih redkih pripovedovanj o njem nisem dobil občutka, da bi imela najbolj razburljiv odnos.
Na tekmovanju Gallus zmagal latvijski zbor

Na tekmovanju Gallus zmagal latvijski zbor

Misli, 14. april ― S podelitvijo nagrad se je danes sklenilo 15. mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus Maribor 2019. Prvo nagrado in s tem udeležbo na finalu za veliko zborovsko nagrado Evrope, ki bo prihodnje leto na Madžarskem, je osvojil mešani pevski zbor akademije za glasbo iz Rige pod vodstvom Janisa Ozolsa.

Pet ugotovitev: Maribor vs. Domžale [0:0]

Urbani (Jaša Lorenčič), 14. april ― »Evropskost« dvobojev Maribora in Domžal Ko igrata Maribor in Domžale, znajo biti tekme najprej taktične, nato pa posledično živčne. Evropske. Da, evropske. Pa vedno sploh ne nujno na igrišču. Lahko je tudi ob igrišču – četrti sodnik je pretekel največ v zgodovini vseh, ki so kadarkoli opravljali to funkcijo –, lahko tudi na tribunah. Maribor […]
Nasprotje stvari

Nasprotje stvari

Koridor, 14. april ― Pasti v fašistično past je lahko, zaplesti se v toksično "štrikanje" idej še lažje. Zato, kot slišimo v predstavi, je treba najprej »zanikati obstoječo resničnost in jo dojeti kot eno od možnosti in ne kot neizogibno danost. In predpogoj za to možnost je negacija.« The post Nasprotje stvari appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
1939 Rakek – Birma

1939 Rakek – Birma

Stare slike (Cerknica), 14. april ― Kot je že postalo pravilo, letnico nastanka fotografije ugibam. Mi gre pa dobro od rok. Posvetitev rakovške cerkve je bila 30. oktobra 1938. Ljudje na sliki so v poletnih oblačilih in tudi birma je ponavadi poleti, zatorej slika ni nastala tega leta, ampak leto kasneje, enkrat poleti. Me pa tale slika fejst muči, ker se […]
Slikar Vladimir Leben

Slikar Vladimir Leben

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 14. april ― »Potrebujem nek impulz, da lahko čustvujem, da na tem gradim sliko. Da vem, kje je začetek in kje je konec.« Vladimir Leben je slovenski slikar srednje generacije, ki večino svojega opusa gradi na “slikarstvu s klasičnimi upodobitvenimi tehnikami, zlasti figuralne kompozicije s kompleksnimi narativnimi in simbolnimi vsebinami,” zapiše kritik Brane Kovič in nadaljuje: “Ta način slikarskega razmišljanja odlikuje dela Vladimirja Lebna, ki domiselno in duhovito ter včasih provokativno in kritično razpira širok tematski in motivni razpon svojih videnj in umevanj bivanjskih in kulturnih vprašanj.” Na slikah Vladimirja Lebna najpogosteje srečujemo živali, njihove pojave, pogledi in medsebojne konstelacije pa tvorijo metaforične, žive in sporočilno odprte narativne strukture. Poleg slikarstva njegov opus obsega tudi objekte, ilustracije, animacije in kratki animirani film. Njegovo delo Plesoči medvedi smo pred kratkim videli na razstavi Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, v Moderni galeriji, trenutno pa so tri njegova platna na ogled v spodnji avli Cankarjevega doma, v rubriki Likovni kritiki izbirajo, razstavlja pa tudi na 13. Slovenskem bienalu ilustracije. Vladimirja Lebna je pred mikrofon povabila Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju! Albino center, olje na platnu, 2008 Das leben ist schön, 2010

14. aprila 1877 se je rodil Rajko Nahtigal, slavist, filolog, akademik in pedagog

Kamra.si, 14. april ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. aprila 1877 se je v Novem mestu rodil Rajko Nahtigal, slavist, filolog, akademik in pedagog. Umrl je 29. marca 1958 v Ljubljani. Študiral je na Dunaju pri Vatroslavu Jagiću, kjer je 1901 doktoriral. Dve leti se je izpopolnjeval v Rusiji (Moskva in Sankt Peterburg) pri pri znamenitih ruskih jezikoslovcih A. A. Šahmatovu in F. F. Fortunatovu. Tam je sodeloval v delovanju Slovanske komisije Imperijskega Moskovskega arehološkega društva. Jeseni 1902 se je vrnil na Dunaj, kjer je začel predavati Ruski jezik na Inštitutu vzhodnih jezikov. Leta 1913 je bil za Karlom Štrekljem izbran za izrednega profesorja slovanske filologije v Gradcu. Tu je aktivno raziskoval tudi zgodovino slovenskega jezika in izdal delo o Brižinskih spomenikih.
še novic