Novice

zadetki za portret

Jože Žlaus: Pisanice v modrem

Kamra.si, 16. april 2019 ― Osrednja knjižnica Celje vabi do 26. aprila v prvo nadstropje na ogled priložnostne razstave Pisanice v modrem avtorja Jožeta Žlausa. Jajce je splošno razširjen prastar simbol, ki ga najdemo v skoraj vseh preprostih in razvitih svetovnih verovanjih in ljudskih izročilih. Je indoevropski pomladni simbol. V krščanski ikonografiji simbolizira jajce Kristusovo vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje, podobno kot v verovanjih, ki so precej starejša od krščanstva. Krašenje velikonočnih jajc je bilo razširjeno zlasti pri slovanskih narodih. V Sloveniji pa v vseh slovenskih pokrajinah, vendar se je starejših primerkov ohranilo zelo malo. Še največ okrašenih velikonočnih jajc, ki se uvrščajo med najlepše primerke v Evropi, se je ohranilo v Beli krajini. Belokranjske pisanice so izdelovali na kmetijah v tako imenovani batik tehniki. Površine, ki naj bi po barvanju ostale nepobarvane, se prekrijejo z voskom in se barva na teh mestih jajčne lupine ne prime. Obarvani so samo tisti deli, ki niso bili zaščiteni. Pri krašenju so uporabljali vodoravne in navpične črte, dobljena polja pa so okrasili s pikami, simboli, ornamenti, , napisi in drugimi vzorci. Razen v Beli krajini so poslikavali s to tehniko tudi »remenke« v Prekmurju. Te so pobarvane z živimi in pastelnimi barvami z rastlinskimi motivi, različnimi simboli in ornamenti. V Beli krajini in Prekmurju poznajo še drsanke. Ornamenti so izpraskani z ostro konico na pobarvano jajčno lupino. Na njih ne najdemo geometrijskih ornamentov, ampak nam kažejo izjemno realistično in plastično izdelane rastlinske motive, portrete ljudi, hiše in krščanske simbole. V sodobnosti se poleg te izjemne kulturne dediščine vrivajo v velikonočno ustvarjalnost tudi številni banalni potrošniški izdelki, kot so jajca iz plastike in drugih agresivnih gradiv. Jože Žlaus se je v svojem ciklusu lotil izdelave pisanic na nekoliko drugačen način. Motivi, ki so nam predstavljeni na 50 grafičnih listih so izbor najlepših belokranjskih pisanic po originalni ma

Poletna delavnica za otroke: Portret z Urošem Abramom

Galerija Fotografija, 13. april 2019 ― Trajanje: 4 dni: 1. – 4. 7. 2019 , med 10.00 in 13.00 uroCena delavnice: 180 eurMax. Št. Prijav: 7Kraj: Galerija FotografijaPrijave: info@galerijafotografija.si Delavnica je namenjena otrokom starim 8 let in več. Uroš Abram je priznan slovenski fotograf, ki je leta 2008 zaključil praško akademijo FAMU. Danes dela za tednik Mladina, kjer objave pospremi s […] The post Poletna delavnica za otroke: Portret z Urošem Abramom appeared first on Galerija Fotografija.

13. aprila 1855 se je v Poljanah nad Škofjo Loko rodil Jurij Šubic, slovenski slikar

Kamra.si, 13. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. aprila 1855 se je v Poljanah nad Škofjo Loko rodil Jurij Šubic, slovenski slikar. Umrl je 8. septembra 1890 v Leipzigu. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju in Škofji Loki. Od leta 1867 dalje je delal v domači podobarski delavnici. Od leta 1872 dalje je delal pri slikarju J. Wolfu v Šentvidu nad Ljubljano. Leta 1873 je obiskal svetovno razstavo na Dunaju. Povratno vozovnico je na Dunaju prodal. Pripravil se je na sprejemni izpit za tamkajšnjo akademijo. Najprej je akademijo obiskoval kot gost, od leta 1874 dalje pa je bil njen redni študent. Na Dunaju se je preživljal s kopiranjem slik v galerijah in muzejih ter s portretiranjem.
Drugačen <mark>portret</mark> Silvia Berlusconija

Drugačen portret Silvia Berlusconija

Mladina, 1. april 2019 ― Od 4. aprila dalje bo v kinematografih na ogled film Oni, v katerem si italijanski režiser Paolo Sorrentino v zgodbi, postavljeni v kuloarje oblasti, zamišlja medijskega magnata, milijonarja in premierja Silvia Berlusconija. Film o kontroverznem politiku je po režiserjevih besedah "fiktivna zgodba v kostumih, ki pripoveduje o verjetnih in izmišljenih dogodkih v Italiji med leto...
Free Solo (2018)

Free Solo (2018)

Filmski kotiček, 27. marec 2019 ― Alex Honnold in Free Solo (2018), © 1996-2015 National Geographic Society Slovenski naslov: Free Solo Država: ZDA Jezik: angleščina Leto: 2018 Žanri: dokumentarni, športni  Dolžina: 100' ,  Imdb  Režija: Elizabeth Chai Vasarhelyi, Jimmy Chin Scenarij: Elizabeth Chai Vasarhelyi, Jimmy Chin Igrajo: Alex Honnold, Tommy Caldwell, Sanni McCandless, Jimmy Chin, Cheyne Lempe, Mikey Schaefer, Dierdre Wolownick, Peter Croft Free Solo v svetu alpinizma označuje plezanje brez vrvi in ostale varnostne opreme. Alpinisti, ki na ta način premagujejo plezalne poti se lahko zanesejo le na svoje psihofizične sposobnosti in izkušnje. S tem povezana tveganja so včasih zelo velika in za povprečnega človeka težko razumljiva. Pričujoči dokumentarec prinaša eno izmed teh zgodb, ki sta jo v objektiv kamere izjemno ujela Elizabeth Chai Vasarhelyi in njen mož Jimmy Chin (tudi sam profesionalni plezalec in fotograf). Zakonca sta pozornost širše javnosti pritegnila z dokumentarcem Meru (2015), v katerem sta nam pokazala osvajanje Shark’s Fina, tehnično najzahtevnejšega vrha gore Meru v Himalaji. Free Solo je zgodba o Alexu Honnoldu in njegovih prizadevanjih preplezati steno El Capitan, verjetno najzahtevnejšo granitno vertikalo na svetu, v ameriškem nacionalnem parku Yosemite. Film nas postopoma uvaja v vesolje glavnega protagonista s povzetkom njegove poti od začetnika do enega najbolj uveljavljenih alpinistov na svetu v tem trenutku. Avtorja se skozi zgodbo na zanimiv način dotikata temeljnih vprašanj povezanih z življenjskim slogom portretiranca. Od tistega ključnega, kaj pravzaprav žene našega junaka, do njegovega odnosa z najbližjimi. O sinovi hoji po robu pred kamero spregovori Alexova mama in njegovi plezalni partnerji, največ prostora pa je posvečeno njegovem razmerju s punco Sanni.  Free Solo je eden tistih projektov, pri katerem se zbere ekipa somišljenikov, ki se med seboj dobro poznajo, in, kar je še bolj važno, dobro poznajo materijo, ki jo obdelujejo. Ta

Razstava Eke Alenke Vogelnik

Kamra.si, 27. marec 2019 ― Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož vabi na odprtje razstave ilustracij, plakatov in lutk slikarke in arhitektke Eke Alenke Vogelnik, ki bo v četrtek, 4. aprila 2019, ob 18. uri v Miheličevi galeriji na Ptuju. Razstavni projekt v obliki potujoče razstave obsega prerez avtoričinega delovanja na področju ilustracij, filmskih, televizijskih in gledaliških lutk ter mask in plakatov, katere je Eka Vogelnik oblikovala med letoma 1985 in 1999. Prvič pa bodo v Miheličevi galeriji razstavljene karikaturne lutke svetovnih politikov in portretne lutke naših kulturnikov. Na otvoritvi bosta zapela in zaigrala Brina Vogelnik, glas in Luka Ropret, kitara. Razstava bo na ogled do 12. maja 2019. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 17. ure, v nedeljo od 14. do 17. ure. Ponedeljek zaprto.

V Washingtonu retrospektiva italijanskega slikarja Tintoretta

Misli, 27. marec 2019 ― V Nacionalni umetnostni galeriji v Washingtonu je na ogled razstava z naslovom Tintoretto - umetnik renesančnih Benetk. Postavitev združuje približno 50 slik ter več kot ducat del na papirju, ki časovno pokrivajo celotno umetnikovo kariero, motivno pa segajo od portretov beneške aristokracije do religioznih in mitoloških prizorov.
Slovenska superbabica, ki jo je objavil tudi Vogue

Slovenska superbabica, ki jo je objavil tudi Vogue

Mladina, 26. marec 2019 ― V Galeriji Kresija Ljubljana bodo 26. marca ob 18.00 odprli razstavo mlade fotografinje Urše Premik z naslovom Super Hilda. Gre za projekt v nastajanju, v katerem umetnica nadaljuje večletno portretiranje svoje babice Hilde. Portreti nastajajo od leta 2013 in so rezultat premišljenih fotografskih seans, v katerih avtorica, ki se profesionalno ukvarja z modno fotografijo, s pridom izkoristi poznavanje njenih...

Ateljejski fotografi na Slovenskem (1859-1919)

NUK, 23. marec 2019 ― Na razstavi so predstavljene portretne fotografije ateljejskih fotografov na Slovenskem vse od leta 1859, ko je Ernest Pogorelc, prvi med fotografi v Ljubljani, dobil obrtno dovoljenje za postavitev ateljeja, pa do leta 1919, ko je število ateljejev, samo na območju današnje osrednje Slovenije, narastlo na število sedeminšestdeset. Za portretno fotografijo iz tega obdobja je značilen pojav popularnega vizitnega in kabinetnega formata fotografij. Miniaturna portretna fotografija, narejena na tankem fotografskem papirju in lepljena na karton, je bila hkrati najboljša reklama za fotografa, saj je imela na hrbtni strani kartončka fotografovo ime in njegov naslov. Vizitni in kabinetni format po prvi svetovni vojni izpodrine format razglednice. Čeprav je bil fotografiji že leta 1864 priznan značaj svobodne obrti, so fotografi šele leta 1910 ustanovili »Deželno zadrugo fotografov v Ljubljani« in uredili cehovska pravila s katerimi so predpisali strokovno izobrazbo, potrebno za poklic fotografa, kakor tudi pravila za pridobitev dovoljenja, ki je uradno dokazovalo potrebna znanja za opravljanje tega poklica. Razlog za dokaj pozen sprejem cehovskih pravil je deloma iskati v zahtevnosti fotografskih postopkov. Dokler je bil postopek izdelave fotografij zapleten zaradi uporabe mokrih kolodijskih plošč, njihovega obstoja niso ogrožali fotografi-amaterji. Poenostavljeni fotografski postopki in uvedba suhih plošč pa so fotografiranje naredili dostopno širši javnosti, kar pa je predstavljalo resno konkurenco profesionalnim fotografom. Portretne fotografije ateljejskih fotografov so razvrščene po krajih. Razstavo pripravile: dr. Irena Eiselt, dr. Renata Šolar in Meta Grgantov SPLETNA RAZSTAVA   spletne razstave Images: 

Javno vodstvo po razstavi Ivan Vavpotič

Kamra.si, 20. marec 2019 ― Medobčinski muzej Kamnik vabi v četrtek, 21. marca 2019, ob 18. uri v Galerijo Miha Maleš na javno vodstvo po razstavi Ivan Vavpotič. S kustosinjo razstave, Sašo Bučan, se bomo sprehodili po življenju in delu velikega slovenskega umetnika ter si ob tej priložnosti ogledali še nova dela slikarja, ki jih je galerija Miha Maleš v februarju pridobila iz Dolenjskega muzeja Novo mesto in Narodne galerije. Razstava Ivan Vavpotič, velikan portreta, orisuje umetnika na vseh ravneh njegovega delovanja. Vavpotič namreč ni bil le meščanski portretist, s čimer ga najraje povezujemo, ampak je bil izjemno nadarjen umetnik, ki je zagotovo postavil slovenski knjižni ilustraciji temelje, v kateri je izstopal. V letih 1926–1929 je vodil scenografsko delavnico ljubljanske Drame in Opere, nato pa je do smrti deloval kot svobodni umetnik. V Ljubljani je bil eden glavnih pobudnikov in sodelavcev številnih strokovnih združenj, organizator razstav, bil pa je tudi med pobudniki in ustanovitelji društva Lada II in DSLU, ter si prizadeval za izboljšanje gmotnih in moralnih razmer umetnikov.
še novic