Nina Slejko Blom: Ali bo tako za vedno11. – 28. maj...

Nina Slejko Blom: Ali bo tako za vedno11. – 28. maj...

Hiša kulture v Pivki, 5. maj ― Nina Slejko Blom: Ali bo tako za vedno11. – 28. maj 2021Kustosinja razstave: Mojca GrmekNina Slejko Blom je mednarodno uveljavljena vizualna umetnica, ki v svojem delu povezuje osebno in intimno s kritičnim odnosom do sveta umetnosti in njegovih institucij ter različnih drugih struktur moči.Na tokratni razstavi ironično problematizira situacijo zadnjega leta, ko naše vsakdanje življenje krojijo ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije nove koronavirusne bolezni, s posebnim poudarkom na posledicah, ki jih imajo na področju umetnosti in kulture. Razstava posredno govori tudi o tem, da so ukrepi (vsaj v Sloveniji) selektivni, nesorazmerni in pogosto nerazumljivi, zato pri ljudeh zbujajo odpor in različne oblike nepokorščine; med temi je gotovo najbolj razširjen pojav »odprtih zadnjih vrat«, ko ponudniki strankam omogočajo omejen dostop do svojih storitev in blaga pri zadnjem vhodu. V skladu s tem obiskovalec, ki si želi ogledati razstavo Nine Slejko Blom, obstane pred zaprtimi vrati v galerijske prostore, vendar se z osebjem galerije lahko dogovori za vstop skozi »zadnja vrata« in si v eni od sob ogleda razstavo v omejenem obsegu; pri tem se izraz omejeni obseg nanaša na prvotni koncept razstave, ki ga je umetnica pripravila pred letom dni, ob povabilu galerije, ko je bila situacija povsem drugačna. Na razstavi v omejenem obsegu umetnica predstavlja svojo celotno knjižno produkcijo – umetniške zine in knjige – v prijetnem in udobnem ambientu, ki spominja na dnevno sobo, skratka, v okolju, ki je v zadnjem letu postalo vsakomur od nas naravni habitat.Razstava kot zaokrožena postavitev torej na splošno govori o neznosnosti celotne situacije, v kateri smo ujeti zadnje leto, še posebej pa o vplivu, ki ga ima ta situacija na delovanje umetniškega sistema; o dilemah okrog zaprtja muzejev in galerij, o (ne)smiselnosti razstav brez otvoritev in obiskovalcev, o (ne)možnosti umetniške produkcije v dnevni sobi, o omejenem dostopu do materialov itd., s tem pa tudi o splošnem sta

GLEDALIŠČE POD DROBNOGLEDOM – Priročnik za gledališko opismenjevanje

Zlata paličica, 5. maj ― Slovenski gledališki inštitut je v okviru projekta Gleda(l)išče izdal priročnik Gledališče pod drobnogledom, ki je podstat za razvoj in krepitev kreativnega partnerstva med umetnostjo ter vzgojo in izobraževanjem, je spodbuda za pridobivanje novih znanj, veščin in kompetenc, je orodje za razvoj inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja, je pomočnik na poti do vzgoje mladega kritičnega gledalca in ljubitelja gledališča. V poglavjih izpod peresa poklicnih […] The post GLEDALIŠČE POD DROBNOGLEDOM – Priročnik za gledališko opismenjevanje appeared first on Zlata paličica.

Dobre prakse NVO – mednarodno: Crvena

Asociacija, 5. maj ― Združenje za kulturo in umetnost Crvena je feministična in levičarska organizacija iz Sarajeva, Bosne in Hercegovine (BIH). Organizacija je bila ustanovljena leta 2010 in praznuje rojstni dan vsakega 8. marca. Primarno je bila ustanovljena z namenom ustvarjanja prostora za ženske v umetnosti, a se je poslanstvo s širitvijo ekipe nekaj let pozneje močno razširilo. Organizacija … Preberi več o Dobre prakse NVO – mednarodno: Crvena

Razpotja 43: Podoba

Razpotja, 5. maj ― Uredništvo Vznik podobe Kakor o marsičem drugem, se zdi letošnjo pomlad govoriti o podobi razmeroma nehvaležno početje, saj bi se pričujoči uvod lahko nanašal tako na mesto, ki ga je pojem podobe zavzemal do nastopa epidemije, kot na mesto, ki ga zavzema po dobrem letu trajanja epidemioloških razmer. Če smo bili v času pred tem vajeni reči, da sta postala naše okolje in bivanje prežeta s podobami, so sedaj v življenja, ki so ostala prikrajšana za obiskovanje predavanj, kulturnih prireditev, protestov in opijanjene izlete v javne prostore petkovih noči, skozi računalniška programska orodja prodrli digitalizirani informacijski tokovi, ki se pred nami na ekranih utrinjajo kot spletna predavanja, koncerti in bizarne rojstnodnevne zabave ter ki v živo prenašajo tudi bolj nevralgična družbena dogajanja, omenimo zgolj slikovit »veliki pohod« Trumpovih privržencev na kongresno palačo. The post Razpotja 43: Podoba appeared first on Razpotja.

Iz prve vrste: Petra Hazabent

Asociacija, 5. maj ― Asociacija v svojem delovanju vseskozi išče tudi načine za izboljšanje pogojev delovanja za posameznike in organizacije, ki se profesionalno ukvarjajo s kulturno produkcijo izven centraliziranih središč. V tokratni rubriki Iz prve vrste, v kateri predstavljamo članice Asociacije, smo se pogovarjali s producentko Petro Hazabent, sicer predsednico Društva za kulturno produkcijo in afirmacijo umetniških procesov NAGIB. … Preberi več o Iz prve vrste: Petra Hazabent
Mladi harmonikar Tristan Cernatič na sprejemu pri županu

Mladi harmonikar Tristan Cernatič na sprejemu pri županu

Notranjsko primorske novice » Kultura, 5. maj ― Mladi harmonikar Tristan Cernatič na sprejemu pri županu Featured Postojna – Postojnski župan Igor Marentič je 26. aprila sprejel mladega harmonikarja Tristana Cernatiča, ki je inštrument prvič prijel v roke pri rosnih treh letih, v Postojni pa so zanj podrobneje slišali leta 2019, ko je zmagal na tekmovanju Postojna ima talent. Letos je osvojil zlato plaketo na mednarodnem tekmovanju Celeia 2021. Harmonikar Tristan Cernatič, sprejem pri županu Občine Postojna, 26. april 2021 Foto: Občina Postojna Tristan je danes star devet let, za seboj pa ima že kar nekaj nastopov, so sporočili z občine. Pri treh letih je v roke prvič prijel diatonično harmoniko, ki so mu jo kupili stari starši. Pokazal je veliko željo po igranju in kar po posluhu zaigral nekaj slovenskih zimzelenih melodij. Ker je bil za učenje v glasbeni šoli še premajhen, ga je pod svoje okrilje vzel mojster diatonične harmonike Zoran Lupinc, ki je staršem med drugim predlagal, naj preizkusijo še klavirsko harmoniko, češ da bo mali glasbenik tako širil svoja obzorja in spoznaval nove melodije. Minevala so leta in Tristan je z velikim entuziazmom raziskoval različne zvrsti glasbe od tanga in džeza do makedonskega melosa. V tem času je zmagal tudi na tekmovanju Postojna ima talent. S sedmimi leti so ga starši vpisali v glasbeno šolo v Logatcu, kjer je po opravljenih sprejemnih izpitih nadaljeval šolanje pri Luki Jerončiču. Po vpisu se je začelo novo poglavje na njegovi poti. Podpora in znanje, ki ga Jerončič prenaša na Tristana je že obrodilo prve sadove na mednarodnem tekmovanju Celeia 2021, na katerem je osvojil zlato plaketo. Poleg glasbene šole obiskuje še učne ure pri znanemu slovenskemu virtuozu klavirske harmonike Marku Hatlaku, kjer izpopolnjuje svojo željo po igranju džeza, tanga in ostalih zvrsti glasbe, so še sporočili z občine. iž ČlanekMladi harmonikar Tristan Cernatič na sprejemu pri županu se je najprej pojavil naNotranjsko primorske novice.#
Festival Borštnikovo srečanje zamaknjen v drugo polovico junija

Festival Borštnikovo srečanje zamaknjen v drugo polovico junija

Misli, 5. maj ― Gledališki festival Borštnikovo srečanje, ki je bil načrtovan med 24. majem in 6. junijem, je prestavljen na drugo polovico junija. Kot je za STA povedal umetniški direktor Aleš Novak, trenutne epidemiološke omejitve njegove izvedbe konec maja oziroma v začetku junija ne omogočajo, zato so se odločili za novi termin med 14. in 27. junijem.

Raziskave – Kulturosferin podcast: Anketa o vplivu COVID-19 na obiskovanje kulturnih dogodkov

Asociacija, 5. maj ― Po več kot pol leta popolnega zaprtja javnih kulturnih dogodkov se dogajajo prva sproščanja, a pod pogoji, ki tudi v največjih dvoranah dovoljujejo največ deset obiskovalcev. Zato je anketa o vplivu COVID-19 na obiskovalce kulturnih prireditev, ki je bila izvedena po lanskem prvem valu epidemije, še vedno izjemno aktualna. V drugi epizodi tretje sezone Kulturosferinega … Preberi več o Raziskave – Kulturosferin podcast: Anketa o vplivu COVID-19 na obiskovanje kulturnih dogodkov

Razpisne priložnosti (maj 2021)

Asociacija, 5. maj ― Vsak mesec v Kulturosferi pripravimo nabor zanimivih razpisnih priložnosti za samozaposlene in nevladne organizacije v kulturi. V tokratni številki si lahko ogledate izbor domačih in tujih razpisov, od rezidenc do festivalov in javnih pozivov ter razpisov. Domači razpisiLe še danes je odprta prijava na razpis za bivalno rezidenco za mlade v rezidenčnem in ustvarjalnem centru … Preberi več o Razpisne priložnosti (maj 2021)
THIS SITUATION HAS DEVELOPED OVER A LONG TIME

THIS SITUATION HAS DEVELOPED OVER A LONG TIME

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 5. maj ― Spremenjeni pogoji produkcije v zadnjem letu so pretresli načine snovanja razstav, zato se zdi smiselno, da se fokus s spektakla odprtja prestavi na razstavo kot organizem, polje povezav, ki ga poganjajo odnosi med posamezniki, vključenimi v proces. Prav na ta način delujejo umetnice, ki predstavljajo svoje delo na razstavi This situation has developed over a long time. Njihovo raziskovanje medija razstave kot ustaljenega načina dajanja v vidno – točke udejanjanja razmerij moči med ključnimi akterji umetnostnega sistema, pa je v času poplave spletnih kulturnih vsebin še toliko bolj vredno premisleka in pozornosti. Vprašanja praks produkcije in institucionalizacije umetnosti, ki smo jih z umetnicami Pio Louwerens, Adrijano Gvozdenović in Nino Goropečnik raziskovale v procesu snovanja razstave, so tako dobila nove razsežnosti, saj so se pogoji za delo in načini vzpostavljanja vidnosti fundamentalno spremenili. Prakse sodelujočih umetnic so v prvi vrsti performativne in raziskovalne, problematizirajo svoj odnos do dokumentacije in raziskujejo potenciale dogodkovnosti. Ta pa ima trenutno spremenjene parametre in časovnost − namesto fizične prisotnosti in ustvarjanja začasnih kolektivih prostorov daje prednost novim načinom pozornosti in aktivacije gledalca. Z razstavo poskušamo odpirati prostor za premislek konvencij postavljanja razstav in pogojev, na katere pri tem pristajamo. Da v polju vidnega sploh lahko izjavljamo, moramo posnemati že obstoječe strategije, jih apropriirati, ne navkljub, ampak zaradi silnic v polju umetnosti. Ko uporabljamo in delamo s tem, kar nam je že na voljo v instituciji, reapropriiramo okvir razstave in razmišljamo o načinih naseljevanja prostora, da bi tako morda ustvarile pogoje za drugačne pristope k ustvarjanju območij vidnosti. Poleg dejanskega prostora umetnice nagovarjajo predvsem diskurzivno raven – kontekst Galerije Škuc, v katerega vstopajo in ga nagovarjajo. Za to uporabijo orodja, kot so izhajanje iz ostankov prejšnje razstave, u
Kdo je danes glavni

Kdo je danes glavni

Literatura v živo, 5. maj ― Staršem je gotovo dobro znana faza »Bom sam!« / »Bom sama!«. Ko si v največji naglici, si bo otrok poskušal sam zavezati čevlje, in ko si ravno vse posesal, se bo sam lotil stresanja kosmičev v skodelico … Kaj pa drugega!
še novic