Jamarski klub Črni galeb Prebold v preboldski knjižnici

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 13. oktober 2022 ― V Občinski knjižnici Prebold smo se v četrtek, 13. oktobra 2022, na Utripu domoznanstva, ki tematsko poteka pod okriljem Medobčinske splošne knjižnice Žalec, posvetili jamarstvu. Jamarski klub Črni galeb Prebold je na področju jamarstva v več kot 50 letih delovanja pustil večni doprinos svojemu kraju, dolini, domovini in svetu. Predsednik kluba Toni Podgorski ter člana Darko Naraglav in Silvo Ramšak so v pogovornem večeru, ki ga je vodila knjižničarka Lea Felicijan, predstavili svoje zanimivo udejstvovanje. Član Tone Vedenik je poskrbel za projekcijo številnih spominskih fotografij z njihovih jamarskih odprav. Do ...

ART YARD – umetnost, ki gradi skupnost! (4. dan)

Ana Monro, 13. oktober 2022 ― Sodelovanje je najboljši način za povezovanje! Četrti dan (13. 10.) projekta sosedskega gledališča Art Yard, ki ga letos skupaj z z Javnim zavodom Mladi zmaji in njihovim Skupnostnim centrom BORC izvajamo v naselju Španski borci v Kašlju, smo zato organizirali delavnico izdelovanja pohištva iz odsluženih palet. K tej smo uspešno pritegnili kar nekaj odraslih prebivalcev, rokave pa so ... The post ART YARD – umetnost, ki gradi skupnost! (4. dan) appeared first on Ana Monro.
Ikea Sedømeri

Ikea Sedømeri

Glave (Apparatus), 13. oktober 2022 ― Tomo in Pižama vstaneta in solznih oči salutirata kralju Vizzy T-ju na poti do prestola. To je to. Vse drugo je zgolj paspartu. Če so ti glave všeč, jih lahko podpreš. Hvala. – Glave #136 Zapiski: WriteMonkey – Home Iztok Stržinar Paddyjev instagram
Ikea Sedømeri

Ikea Sedømeri

Glave (Apparatus), 13. oktober 2022 ― Tomo in Pižama vstaneta in solznih oči salutirata kralju Vizzy T-ju na poti do prestola. To je to. Vse drugo je zgolj paspartu. Če so ti glave všeč, jih lahko podpreš. Hvala. – Glave #136 Zapiski: WriteMonkey – Home Iztok Stržinar Paddyjev instagram

KO SPREGOVORI SRCE, ZMORE GLAVA, ZMOREJO ROKE

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 13. oktober 2022 ― Četrtek v oktobru je bil ravno prav sončen, da je bil dan primeren za obiske. Po dolgem času so se namreč v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec spet družili stanovalci domov in varovanci društev, ki jim knjižničarke Medobčinske splošne knjižnice Žalec enkrat mesečno pripovedujejo zgodbe, se z njimi pogovarjajo in pojejo. Prireditev ima že tradicionalno naslov Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke. Skupinice stanovalcev in varovancev so prišle iz Doma Nine Pokorn Grmovje, iz Doma upokojencev Franc Salamon Trbovlje – enota Prebold, iz Doma upokojencev Polzela, iz Zavoda Sv. ...

Ustanovljena Medresorska delovna skupina za pripravo novele Zakona o javni rabi slovenščine

Ministrstvo za kulturo, 13. oktober 2022 ― Na Ministrstvu za kulturo smo ustanovili Medresorsko delovno skupino za pripravo novele Zakona o javni rabi slovenščine. V delovni skupini bodo zastopani predstavniki in predstavnice Ministrstva za kulturo (Direktorat za medije, Služba za slovenski jezik), Inšpektorata za kulturo in medije, Tržnega inšpektorata ter Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Knjiga bogati in je večna učiteljica

Štajerski tednik, 13. oktober 2022 ― Portugalski pisatelj Joao Manuel Ribeira se je 7. oktobra srečal tudi z mladimi bralci s Ptujskega. Najprej se je srečal z učenci OŠ Mladika, nato pa z učenci OŠ Olge Meglič v pravljični sobi Branke Jurca Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Vodja Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Liljana Klemenčič je pozdravila vse goste, še posebej pa pisatelja. Učiteljem je čestitala ob njihovem minulem prazniku. Povedala pa je tudi, da ima kar 209 knjig za otroke v naslovu besedico dedek, a ta o dedku kralju je resnično nekaj posebnega, o čemer so se lahko prepričali tudi sami mladi bralci.
FESTIVAL IZIS #10: CEVI / PIPES

FESTIVAL IZIS #10: CEVI / PIPES

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 13. oktober 2022 ― Jubilejna deseta izdaja Izisa si za osnovni element jemlje cev, tisto nekaj podolgovatega in votlega, ki navadno na skritem skrbi za vsakršne dovode in odvode, ki bodisi v drobovjih naših bivališč in mest bodisi v naših telesih skrbi za to, da naša življenja kar se da gladko tečejo. Če bi moral v kar najbolj strnjeni obliki artikulirati misel, ki je že dolgo preganjala kuratorja Marka Vivodo in ga vodila pri snovanju letošnjega programa, bi tvegal in uporabil tole definicijo: »skrivanje procesa v rezultatu« (Krašovec, Tujost kapitala); in bi se zato razkrivanja lotil na točki, kjer se rezultat ne izide. Londonski opečnati kanalizacijski sistem iz 19. st. odplakam ne omogoča gladkega toka, skozenj se vijejo s turbulencami, kar znatno povečuje strjevanje zmesi maščob, olj in masti z nerazkrojljivimi odplakami. Dolgo časa neopažene, a vse bolj pogoste maščobne gore so se začele množiti in ga mašiti. Morda najbolj slavna med njimi, Whitechapelska maščobna gora, je bila odkrita leta 2017, dolga za dobre tri Libertase in težka 130 ton. Delček te pošasti je kasneje našel mesto v Londonskem muzeju in nastopal kot glavni promotor ozaveščevalne kampanje Don't Feed the Monster! In da bi bil gnus, ki je spremljal učinkovitost le-te, še večji, naj zadostuje dejstvo, da je bil temu »kot beton trdemu« materialu glavni gradnik raznovrstni sanitetni material, med katerim so z naskokom prevladovali vlažilni robčki. Nekaj, kar nas v najkrajšem času očisti, osveži in naredi zapeljive ali pa vsaj na videz primerne za interakcijo s svetom ali s samimi sabo, je bila hrana za orjaške pošasti, o katerih je vse več poročil tako v Veliki Britaniji kot drugod. Ena izmed značilnosti pošasti je seveda ta, da nas ujame nepripravljene in da nas preseneti, druga pa, da se nanjo takoj nalepijo poskusi razlage, ki bi jo vsaj količkaj udomačile. In v primeru maščobnih gor je bilo seveda priročno takojšnje pozivanje k odgovornejšemu ravnanju na eni strani in kritika potrošništva na drugi, oboje, kakopa

Viktor Sulčič, graditelj metropole

OUTSIDER, 13. oktober 2022 ― Kdor spremlja dnevni tisk Slovencev v Italiji, je v minulem poletju lahko zasledil dve različni novici. Prva, lokalnega značaja, je poročala o zaključeni prenovi nogometnega igrišča v vasi Križ nad Tržaškim zalivom. Druga je govorila o prenovi nogometnega objekta povsem drugačne velikosti in pomena – šlo je za projekt mladega slovenskega arhitekta za povečavo enega […]

Oktober Jazz 2022

SIGIC - Novice, 13. oktober 2022 ― V Novi Gorici in okolici bo med 19. in 23. oktobrom 2022 na sporedu festival Oktober Jazz, ki ga Kulturni dom Nova Gorica v dolgoletnem čezmejnem sodelovanju organizira skupaj z društvom Controtempo in festivalom Jazz & Wine of Peace iz Krmina.

Prvi razpisi za mobilnost Kultura premika Evropo

CED, 13. oktober 2022 ― Prvi razpisi za individualne mobilnosti ali skupine posameznikov so že objavljeni, in sicer na področjih: glasba, literarno prevajanje, arhitektura, kulturna dediščina, oblikovanje in modno oblikovanje, vizualne umetnosti in uprizoritvene umetnosti. Prijave med 10. oktobrom 2022 in 31. majem 2023.
Razstava Borisa Beje: Ko ima mlade, jih ima sto

Razstava Borisa Beje: Ko ima mlade, jih ima sto

Notranjsko primorske novice » Kultura, 13. oktober 2022 ― Razstava Borisa Beje: Ko ima mlade, jih ima sto Featured Pivka – V galeriji pivške Hiši kulture je do 28. oktobra na ogled razstava Borisa Beje z naslovom Ko ima mlade, jih ima sto. Umetnik se osredotoča na raziskovanje vsakdanjega življenja, pri čemer prepleta osebne izkušnje in intimna občutja z aktualnimi družbenimi fenomeni. »To prehajanje od intimnega do družbenega se formalno kaže pri uporabi različnih medijev, ki jih pogosto združuje v istem delu, zato osrednje mesto v njegovi umetniški praksi zaseda instalacija kot prostorsko ‘ubesedenje’ teh odnosov,« je o umetniku zapisala kustosinja razstave Mojca Grmek. Razstava Ko ima mlade, jih ima sto, Hiša kulture v Pivki, 7.–18. oktober 2022 Foto: Hiša kulture Izhodišče tokratne razstave v Hiši kulture je grafika Mrtvi kurent (1953) Franca Miheliča (1907–1998), ki se nahaja v stanovanju, kjer umetnik biva in ustvarja. Interier stanovanja se ni spremenil že 50 let, del opreme pa so tudi tri Miheličeve grafike v tehniki linoreza, poleg omenjene še Spomin na očeta (1954) in Vojska v snegu (1950–60). Umetnik pri snovanju del, ki jih predstavlja na razstavi, izhaja iz figur na grafiki. »Pri tem se poigrava s pretvarjanjem dvodimenzionalne podobe v objekt (in nazaj) in na ta način sprevrača tradicionalno pojmovanje kurenta kot lika, ki preganja zimo in prebuja pomlad, kot tak pa simbolizira plodnost in s tem tudi življenje,« je zapisala Grmekova. Beja je ustvaril več kipov, eden stoji zase in je dokaj realistična podoba enega od likov iz grafike, trije pa so fantastične izpeljanke iz ostalih figur. Pri tem ni naključje, da so izpeljanke ravno tri, saj je to najpomembnejše število v našem izročilu, pravi Grmekova. »V tem kontekstu kipi pridobijo pomen nekakšnih skorajda totemskih figur, ki ne odganjajo zime, pač pa vse nadloge oziroma zlo nasploh.« Poleg figur je razstavil še grafike na tekstilu, na katerih se podoba ene od figur ponovi v sto variantah. »S tem se umetnik nanaša na znan slovenski pregov
Cvetoči sadovnjak Rajka Šubica

Cvetoči sadovnjak Rajka Šubica

Loški muzej, 13. oktober 2022 ― Pred časom smo v Loškem muzeju dokumentirali likovno delo akademskega slikarja in pedagoga Rajka Šubica (1900–1983) Cvetoči sadovnjak. Gre za žanrsko podobo v postimpresionističnem stilu, po vsej verjetnosti nastalo na Dolenjskem v idilični okolici Novega mesta.
Predstavili etnografski film Izdelovanje drevaka

Predstavili etnografski film Izdelovanje drevaka

Notranjsko primorske novice » Kultura, 13. oktober 2022 ― Predstavili etnografski film Izdelovanje drevaka CERKNICA Cerknica – V cerkniškem kulturnem so 8. oktobra predpremierno predvajali etnografski film Izdelovanje drevaka, ki je nastal v produkciji zavoda Panj – Hiša izročila. 10-minutni film režiserke Jasne Hribernik so posneli ob prenosu znanja izdelovanja drevaka na mlado generacijo v okviru projekta V istem čolnu, mladi čuvarji izročila in vpisu prve enote notranjske kulturne dediščine v nacionalni register. Predpremiera filma Izdelovanje drevaka, kulturni dom, Cerknica, 8. oktober 2022 Foto: Ljubo Vukelič/Občina Cerknica Leta 2015 so v register nesnovne kulturne dediščine vpisali prvo enoto notranjske kulturne dediščine, izdelovanje jezerskega čolna drevaka. Nosilci enote so Anton Lovko, Toni Lovko in Vekoslav Kebe z Dolenjega Jezera. Koordinator registra, Slovenski etnografski muzej, za posamezne vpisane enote v svojo zbirko doda tudi film. Tako so se obrnili tudi na Hišo izročila in Ljobo Jenče. »Med nastajanjem drevaka sem vse skrbno dokumentirala, saj gre za enkraten zgodovinski trenutek, ko se dediščina vpiše v register. Posnetke je uredila režiserka Jasna Hribernik in posnela še nekaj stvari,« pravi Jenčetova, ki do zdaj ni našla institucije, ki bi financirala nastanek filma. »Zdaj se pogovarjam z občino in ministrstvom za kulturo, da bi vendarle dobili kakšna sredstva. Z občino se dogovarjam, da bi sofinancirala film, ki bi bil nato brezplačno na voljo vsem javnim zavodom v občini, da bi si ga lahko ogledale vse generacije. Nevladne organizacije, kot je Hiša izročila, se namreč trudimo ohraniti dediščino, ki mora biti dostopna vsem.« Na prireditvi je Nadja Valentinčič Furlan iz Slovenskega etnografskega muzeja spregovorila o pomenu etnografskega filma v nacionalnem registru ministrstva za kulturo, direktor Notranjskega parka Matevž Podjed pa se je dotaknil pomena ohranjanja nesnovne kulturne dediščine na zavarovanem območju in pohvalil prizadevanja Jenčetove za ohranjanje kulturne dedišči

20. oktober ob 18. uri: Rateče Josipa Lavtižarja: Etnografsko gradivo v Lavtižarjevih delih; Muzej Kosova graščina

Gornjesavski muzej Jesenice, 13. oktober 2022 ― V sodelovanju z Muzejskim društvom Jesenice vas v četrtek, 20. oktobra 2022, ob 18. uri, vabimo na muzejski večer v Muzej Kosova graščina: Rateče Josipa Lavtižarja: Etnografsko gradivo v Lavtižarjevih delih. Josip Lavtižar je širši javnosti morda še najbolj znan kot svetovni popotnik, saj večino njegovega pisateljevanja obsegajo prav potopisi. Lavtižar je v Ratečah, le [...]
še novic