Novice

zadetki za preizprašev

reConvert

Indigo Festival, 29. avgust 2022 ― Švicarski duo reConvert (Lorenzo Colombo in Roberto Maqueda) se je porajal kot naravna razširitev repertoarja tolkal v zadnjih 70-tih letih in postal pečat identitete, ki zavrača generične definicije in stavi na kontinuirano delo med različnimi umetniki, pri katerem je v ospredju preizpraševanje dogem akademije. Ob težavah pri opredeljevanju vidikov tolkalca našega časa zaradi evolucije, ki jo je doživel »instrument« sam po sebi, reConvert postavlja estetsko vprašanje brez kompleksov, ki se ne bavi z naravnimi mejami in opredelitvami pojmov. Na pol poti med tolkali in elektroniko bi nove projekte, s katerimi se sooča reConvert, lahko poimenovali z različnimi pridevniki, pri čemer nobenega od njih ne bi mogli opredeliti v celoti in do konca. Lorenzo Colombo je tolkalist, ki se posveča raziskovanju in promociji nove glasbe. Sodeluje s sodobnimi glasbenimi skupinami, kot so Divertimento Ensemble, MDI Ensemble, Athelas Sinfonietta Copenhagen ali Sentieri Selvaggi. Colombo sodeluje z več komornimi glasbenimi skupinami, ki poskušajo raziskovati različne jezike, vključno z elektroniko, videom in/ali instalacijami. Heterodoksnega tolkalca Roberta Maquedo zanimajo avantgardna umetnost, nove oblike komunikacije, pa tudi njihova implementacija v zvočno-glasbeno ustvarjanje našega časa. Študiral je pri Christianu Diersteinu, Fredu Frithu in Håkonu Steneu, trenutno živi med Baslom in Kopenhagnom Produkcija: KUD Mreža Podpora: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo RS, Švicarski svet za umetnost Pro Helvetia
Dan nominirancev 2022

Dan nominirancev 2022

SLOGI, 24. marec 2022 ― Dan nominirancev na Tednu slovenske drame je dogodek, na katerem so že tradicionalno predstavljena nominirana besedila za nagrado Slavka Gruma. Festivalski (popol)dan je v celoti namenjen najboljšim besedilom nove slovenske dramatike, namen dogodka pa je predstaviti avtorice in avtorje ter ustvarjati prostor za dialoško preizpraševanje stanja izvirne dramatike v slovenskem gledališkem prostoru, njenega uprizarjanja, interpretacije […] The post Dan nominirancev 2022 appeared first on SLOGI.

»Ne pusti dejstvom, da pokvarijo dobro zgodbo«: rusko novinarstvo od Gorbačova do Putina

Razpotja, 13. marec 2022 ― Ilustracija: Katja Pahor Ilija Jablokov Mihail Gorbačov, mladi in energični generalni sekretar komunistične partije Sovjetske zveze, je skoraj pred tridesetimi leti uvedel ukrepe glasnost. Z njimi je hotel sovjetskim državljanom ponuditi svobodo govora. To je bil velik korak naprej za družbo, ki je šestdeset let živela v stanju totalne državne cenzure. V nekaj letih so nastale prve neodvisne medijske platforme. Novinarji so pričeli preizpraševati avtoritete; v očeh milijonov sovjetskih državljanov so hitro postali heroji. Sredi te nenadne liberalizacije se je ob avgustovskem udaru leta 1991 znova uvedla državna cenzura. Ukinilo se je vodilne kritične medije. The post »Ne pusti dejstvom, da pokvarijo dobro zgodbo«: rusko novinarstvo od Gorbačova do Putina appeared first on Razpotja.
Koliko ranljivosti si še dovolimo v družbi apatičnosti?

Koliko ranljivosti si še dovolimo v družbi apatičnosti?

Mladina, 2. marec 2022 ― Letošnji Festival literature sveta Fabula, ki bo potekal v Ljubljani med 4. marcem in 15. aprilom, bo preizpraševal človeško in družbeno ranljivost ter si prizadeval za politiko vključevanja. Uradno odprtje festivala, ki bo 5. marca v Cankarjevem domu, bo v ospredje postavilo aktualna vprašanja, saj bo gost ruski pisatelj Sergej Lebedjev, velik nasprotnik Putinovega režima.
V CD drugi del Boninove koncertne predstave Gimnastika ne/smisla

V CD drugi del Boninove koncertne predstave Gimnastika ne/smisla

Misli, 29. januar 2022 ― V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bodo drevi gostili skladatelja Mateja Bonina s projektom Gimnastika ne/smisla II, s katerim nadaljuje zastavljene izzive pri projektu Gimnastika ne/smisla (2014-16), kjer je že preizpraševal konvencionalne načine ustvarjanja glasbene kompozicije in iskal manj očitne potenciale glasbe.
Ko Animateka ponudi feministično kukalo

Ko Animateka ponudi feministično kukalo

Misli, 3. december 2021 ― Polnoletna Animateka je letos del programa posvetila konceptu ženske zgodovine, ki se razkrije skozi feministično kukalo. Sokuratorka posebnega sklopa Olga Bobrowska v izbranih filmih zaznava upor ali vsaj preizpraševanje hierarhičnih kategorij. Enakost spolov v animaciji pa je bila tudi tema okrogle mize v soorganizaciji Mesta žensk.

Kot v filmu

Radio Študent, 18. oktober 2021 ― Če ste se v toku prejšnjega tedna sredi kakšnega kosila naključno vprašali, kako bivata slovenski in evropski avdiovizualni prostor in ali sta si že našla zavetje pred finančno negotovostjo, ste lahko odgovore ali, raje, poskuse odgovorov na svoje goreče preizpraševanje slišali na Mednarodni konferenci Ministrstva za kulturo in Evropske komisije za medijske politike v

Zaključil se je 11. bienale

Lutkovno gledališče Maribor, 12. september 2021 ― S slovestno podelitvijo nagrad se je v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor zaključil 11. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. To je nacionalni bienalni festival, ki v svoj program uvršča najboljše slovenske lutkovne predstave preteklih dveh sezon, tokrat po izboru selektorja Roka Bozovičarja. Predstave je ocenjevala mednarodna strokovna žirija v sestavi: Zala Dobovšek, Špela Čadež in Marek Waszkiel. Žirija je v svojem poročilu zapisala: //V času 11. bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije smo si ogledali 12 tekmovalnih predstav, ki jih je zaznamovala izjemna estetska in vsebinska raznolikost. Prepoznali smo širšo vključenost občinstev, saj je izbor skozi pester nabor formatov in tematik nagovarjal malčke, najstnike in odrasle. Selekcija je izkazovala dobrodošlo selektorsko stališče o nenehnem preizpraševanju in redefinicijah lutkovne oziroma animirane umetnosti. Večina ogledanih predstav je razpirala angažirane razmisleke o možnosti, kaj vse je lahko animirano; ne le lutke ali predmeti, temveč tudi zvoki, svetlobe, barve in stanja. Skupaj s široko raznovrstnostjo metodologij in razpiranja pomenov lutkovnega medija, je bilo na festivalu jasno občutiti potrebo ustvarjalcev in ustvarjalk, da problematizirajo aktualna družbena stanja; kar nekaj predstav je namreč izpostavljajo ekološke motive in tudi kritično reflektiralo "novo realnost", ki nam jo globalno kroji virus. Videli smo živahen spekter različnih lutkovnih tehnologij, scenografskih inovacij in vsebinskih raziskovanj, pa tudi projekte, ki so se s svojo pogumno eksperimentalnostjo dotaknili skrajno robnih in občutljivih eksistencialnih vprašanj. // Nagrade 11. bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije: NAGRADA ZA NAJBOLJŠO UPRIZORITEV Biti Don Kihot (KD Matita, MCLU Koper) Biti Don Kihot je temperamentna lutkovna ekskurzija, kjer v estetiko natančno urejenega kaosa pronicajo aktualni drobci Cervantesovega romana. Uprizoritvena večplastnost je prisotna v vseh segmentih njen
Grlom u jagode

Grlom u jagode

Radio Študent, 27. avgust 2021 ― Megla, perzijska preproga, lasulje, mikrofoni, glasbeni hitiči, blišč in kaos. Zveni kot tipična predstava režiserke Nine Rajić Kranjac, a to vseeno ni. Solo ni toliko predstava, kot je dogodek. Deluje kot zlepljenka in hkrati nadgradnja, dosedanjih projektov Rajić Kranjac, polna avtoreferencialnosti, metagledališkosti, preizpraševanj in iskanj.

Nagrade 56. Festivala Borštnikovo srečanje

Borštnikovo srečanje, 27. junij 2021 ― Umetniški direktor Aleš Novak Selektor Rok Bozovičar Strokovna žirija Ivan Medenica, Barbara Orel, Haris Pašović, Vilma Štritof (predsednica) in Norbert Rakowski Zaključno mnenje žirije o 56. Festivalu Borštnikovo srečanje Epidemija je radikalno posegla v gledališko stvarnost in za dobro leto dni domala zaustavila delo gledaliških ustvarjalcev. V izrednih razmerah je bila tudi izvedba Festivala Borštnikovo srečanje negotova. Po prekinitvi festivalskega dogajanja oktobra lani je bil letošnji termin iz meseca maja prestavljen in v celoti izveden v juniju. Organizatorjem je uspelo obdržati kontinuiteto tako v slovenskem kot v mednarodnem delu programa. Žirija si je v tekmovalnem programu ogledala osem uprizoritev, saj dveh izmed desetih izbranih iz sezone 2019/2020 ni bilo več mogoče obnoviti. Selekcija izkazuje širok spekter raznolikih avtorskih poetik, izvedbenih pristopov in produkcijskih modelov. Zastopane so vse generacije gledaliških ustvarjalcev, med katerimi vidno izstopa mlajša. V žiriji so prevladovali strokovnjaki iz tujine, zato je njen pogled pretežno usmerjala mednarodna vizura. Ob preizpraševanju samoumevnosti slovenskega gledališkega in kulturnega konteksta žirija ugotavlja, da slovensko gledališče dokazuje svojo vitalnost in družbeno odgovornost na visoki profesionalni ravni, ob tem pa ostaja prostor živega srečevanja, izmenjave in refleksije. Občinstvo se je vrnilo v gledališče in verjamemo, da bo spremljalo gledališko ustvarjalnost, Festival Borštnikovo srečanje pa bo še naprej deloval povezovalno in pretočno, v nenehnem dinamičnem odnosu z družbo in ljudmi, ki ga ustvarjajo. Nagrade Veliko nagrado Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo predstavo prejme uprizoritev Gejm v režiji Žige Divjaka v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana Uprizoritev Gejm od nas ne pričakuje niti empatije niti moralne opredelitve, ampak dosledno spoštovanje zakonov, ki določajo civilizacijske standarde. Vrhunski igralski
še novic