Novice

aktualno

12. – 16. avgust 2024: OB VAŠKEM DNEVU V RATEČAH – Etnološke ustvarjalnice, počitniške delavnice, Escape muzej Kajžnkova hiša

Gornjesavski muzej Jesenice, 1. avgust ― V Zgornjesavski dolini, sploh pa v Ratečah, poletni vrhunec zaznamuje Vaški dan, tradicionalna etnološka prireditev. Zato bomo že od torka, 12. avgusta spoznavali, kako in kaj so se igrali nekoč in ustvarjali iz materialov, ki so bili v rabi v preteklosti. Etnološke ustvarjalnice, bodo vse dni (razen 15. avgusta*) potekale od 10. do 14. ure [...] The post 12. – 16. avgust 2024: OB VAŠKEM DNEVU V RATEČAH – Etnološke ustvarjalnice, počitniške delavnice, Escape muzej Kajžnkova hiša appeared first on Gornjesavski muzej Jesenice.
Mesta >> mestom: Šolska ulica

Mesta >> mestom: Šolska ulica

Inštitut za politike prostora, 1. avgust ― Šolska ulica – območje varnih prihodov v šolo je ukrep za izboljšanje varnosti in udobnosti šolske poti. V obdobju njenega izvajanja se na cesti v neposredni okolici šole omeji motorni promet v času jutranje konice, na primer eno uro pred začetkom pouka. Promet se lahko omeji tudi za celo dopoldne ali v času popoldanske konice.... The post Mesta >> mestom: Šolska ulica appeared first on IPoP - Inštitut za politike prostora.

Arheolog Ivan Tušek: »Nisem legenda, legendarne so najdbe«

Štajerski tednik, 1. avgust ― Na festivalu mitraizma, ki poteka na Ptuju, so njegovi snovalci ob predstavitvi povedali, da je njihov cilj povečati vedenje o mitraizmu in ptujskih mitrejih, izjemnem bogastvu, s katerim se lahko pohvalijo le redki na svetu, hkrati pa povečati tudi obisk teh znamenitosti. O Ivanu Tušku, upokojenem arheologu, konservatorju svetniku, edinem še živečem arheologu na svetu, ki je odkril zadnji ptujski mitrej, so govorili kot o svetovni legendi. Na Ptuju so do danes odkrili pet mitrejev. Mitrov kult je bil v Petovioni najbolj razširjen v 3. stoletju, ko se je mesto širilo in pridobilo nove prebivalce.
Strahlova zbirka umetnin (1. del)

Strahlova zbirka umetnin (1. del)

Loški muzej, 1. avgust ― Pobuda za nastanek Strahlove zbirke so bila tudi dela iz zbirk predhodnih staroloških graščakov. Ko sta Edvard Strahl (1817–1884) in njegova sestra Henrieta Strahl (1816–1856) leta 1833 podedovala graščino v Stari Loki, so v njej že hranili 56 slik: portretov, krajin, slik letnih časov in tihožitij z lovskimi motivi in motivi sadja. Raziskovalci so izvor teh umetnin postavili v čas Strahlovih posestnih prednikov iz 17. in 18. stoletja; v 18. stoletju je Starološki grad posedovala družina Erberg, katere baročni portreti baronov in baronice ter skupinski družinski portret so skupaj z graščino prešli v roke Edvarda Strahla, danes pa slike hranita Gorenjski muzej in Loški muzej Škofja Loka.

Kulturna nagrada avstrijske Koroške letos Josefu Winklerju

Misli, 1. avgust ― Z vilenico ter literarnimi nagradami Franz Kafka in Georg Büchner ovenčan avstrijski pisatelj Josef Winkler je letošnji dobitnik glavne kulturne nagrade avstrijske Koroške. Med prejemniki drugih nagrad in priznanj je letos pet koroških Slovenk ter društvi Zarja in Peršman. Nagrade bodo podelili na slovesnosti ob koncu leta.
Ujeti v času in instituciji: Zagovorniška akcija v SEM

Ujeti v času in instituciji: Zagovorniška akcija v SEM

SEM, 1. avgust ― V okviru dostopa do kulturne dediščine najširšemu občinstvu in skrbi za vključevanje oseb z ovirami in ostale ranljive skupine je Slovenski etnografski muzej gostil stanovalke in stanovalce varovanega oddelka socialnovarstvenega zavoda Dom na Krasu iz Dutovelj ter študentke in študente drugostopenjskega študijskega programa Duševno zdravje v skupnosti Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Študenti so pri predmetu Zagovorništvo, nosilke izr. prof. dr. Mojce Urek in pod mentorstvom prof. dr. Vita Flakerja, v začetku julija 2024 organizirali zagovorniško akcijo v SEM. Stanovalke in stanovalce varovanega oddelka socialnovarstvenega zavoda so prvič peljali v SEM, ogledali so si novo stalno razstavo Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti, kjer so se z njimi pogovarjali o življenju in preživljanju časa v ustanovi. Raziskovali so doživljanje časa v in zunaj totalnih ustanov, pri čemer so se ukvarjali z vključevanjem in opolnomočenjem ranljivih skupin v družbo ter senzibilizacijo tematike. Želeli so okrepiti glas stanovalcev in stanovalk socialnovarstvenega zavoda, jim zagotoviti varen prostor ter čas za svobodno izražanje svojih misli, čustev in razmišljanj. Ker so stanovalci trenutno vključeni v projekt dezinstitucionalizacije in v fazi preselitve v stanovanjske skupnosti zunaj zavoda, želijo študenti s pogovorom o doživljanju časa v in zunaj totalnih ustanov prispevati tudi k javni razpravi o dezinstitucionalizaciji v Sloveniji. Dezinstitucionalizacija pomeni preusmeritev prejemanja podpore in pomoči posameznikom v stanovanjsko skupnost namesto v institucije, kot so socialnovarstveni zavodi in bolnišnice. Za akcijo v Slovenskem etnografskem muzeju so se študenti poleg zanimive tematike nove stalne razstave odločili tudi zaradi zavezanosti muzeja k skrbi za vključevanje ranljivih skupin v muzej. Skozi leta je muzej odprt za številne ranljive skupine, kot je romska skupnost, begunci, starejši, brezposelni in osebe z invalidnostmi.

1937 kraj neznan – Stavka

Stare slike (Cerknica), 1. avgust ― Ta fotografija neznanega avtorja je iz predvojnega časa, mogoče leta 1937, 1938 ali še prej, v Loško dolino pa jo je po vojni prinesla Francka Vesel, ki je bila rojena na Milanovem Vrhu in tam preživela mladost. Sliko je skrbno hranila do smrti, ko je prešla v last nečaka. Sedanjemu lastniku slike sta oče in teta rekla […]

O odgonu Wilhelma Palza iz Ljubljane

Arhiv RS, 1. avgust ― Domovinska pravica je omogočala nemoteno bivanje v občini. Posameznik jo je prejel z rojstvom ali poroko, lahko tudi s prošnjo občinskemu odboru, ko je v občini bival štiri leta. Odgon pa je bil ukrep, s katerim so lokalne oblasti reševale težave z nezaželenimi subjekti, ki naj bi na okolico metali slabo luč. Iskanje domovinske občine umetnika Wilhelma Palza je brez uspeha trajalo polnih šest let.
še novic