Airbeletrina,
4. september 2014
― Pred približno petnajstimi leti, v nekem drugem življenju torej, sem sedeč pred napol razrušeno hišo, ki je bila v lasti nekega ostarelega ganskega zdravnika, mladca z vitkim, jeguljastim telesom in nevarno bleščečo kožo ponoči, spraševala naslednje: kje imate tu kakšen underground? Podzemlje, razumeš? Ni razumel. Na nasprotni strani razmočene, luknjaste ceste so stale stojnice, v katerih so prodajali konzerve rib, posušene banane, zapakirane v plastične vrečke in bonbone. Ne vem, ali je še vedno tako, toda afriški ulični prodajalci vrečko z bonboni vedno odprejo in prodajajo posamične kroglice. Jeguljast fant mi je, v želji, da bi me spravil v dobro voljo, začel pripovedovati, kako v Akri, glavnem mestu Gane, vendarle obstajajo improvizirani prostori, v katerih vrtijo kavbojske filme.