Metin čaj,
28. marec 2015
―
Špela Šipek med snemanjem 34. epizode podkasta Metin čaj.
29. oktober 2014. (foto: @pengovsky)
IN MEMORIAM, ŠPELA ŠIPEK (1972 – 2015)
Salvatore Quasimodo je nekoč zapisal: “Vsakdo sam stoji na srcu zemlje, s sončnim žarkom preboden: in je takoj večer.” Na to misel sem se spomnila ob snemanju Metinega čaja, ko mi je Aljaž pokazal tvit: Umrla je Špela Šipek. Spogledala sva se in skrušeno obnemela. Trak je tekel dalje in posnela sva 45. epizodo, ki jo boste slišali zdajle.
Življenje teče dalje, oddaje se snemajo, ljudje prihajajo in odhajajo. Takoj je večer. In vsi ti deadline-i. Novinarji in novinarke ne poznajo premora. Kljub usodnosti dogodkov, pripravljajo oddaje, ki jih spremljajo, pokrivajo in o njih poročajo. Na videz hladnokrvnost, a vsakega od nas se del teh dogodkov dotakne in pusti posledice. Bruckam in brucom študija novinarstva so svoje čase ob prvi uri na FDV dejali: “Res želite postati novinarji? A veste, da novinarji živijo sicer res zanimivo življenje … a kratko. Povprečna starost naj bi bila malo čez 40 let.”
Špela Šipek je živela kot novinarka iz prvih učnih ur. Strašno zanimivo … a kratko. Prekratko. Doživela je mnogo tega, ogromno dala kolegom, prijateljem in študentom FDV, ki jih je uvajala v življenje z mikrofonom. Za mikrofonom Metinega čaja smo jo gostili pred nekaj meseci in tista oddaja je bila med najbolj poslušanimi. Ker je odkrito govorila o pripravah, pasteh urednikovanja in izzivih novinarskega dela.
Špela je odšla. Prezgodaj. Mnogo prezgodaj. Ne da bi še enkrat skupaj spili Metin čaj. Mirno spi, Špela.
Ekipa Metine liste
045: Vzeli smo si peskovnik – Samo Ačko in Aljaž Vindiš (Dnevnik)
O prenovi naročniškega sistema in načina komentiranja na spletni strani časnika Dnevnika. Samo Ačko in Aljaž Vindiš razložita glavne izzive in pojasnita idejo o minimalnih standardih, nujnih pri komentiranju. Na glas tudi o tem, kaj pomeni svoboda govora, o novinarstvu in modulu tekočih novic na naslovki dnevnik.si.
Na podcast Met