Radio Študent,
30. marec 2015
―
Prenovljena aplikacija Supervizor je objavila samo zneske honorarjev, kjer so predvsem prednjačili visokošolski profesorji. Objavili so samo številke. In to je to.
Hitro se pojavi vprašanje, kako je to mogoče? Ali so taki zneski sploh dosegljivi? Pač, študenti bi morali delati več kot šestdeset let, drugi bi takšen znesek zaslužili v celotni delovni dobi, seveda redno zaposljivi, ostali pa pač NE.
In to je bilo to. Nihče še ni obsojal, da je to koruptivno, kriminalno in nelegalno. Komisija za preprečevanje korupcije ni obsodila visokih mandarinov univerze, policija ni podala ovadb, ne poznamo pogodb, ne vemo, za kakšne transakcije je šlo, niti nam niso povedali, za katere konkretne projekte gre. Ko so v resnici objavili te številke v stilu Sokratovega zagovora, nismo vedeli, kakšna je obsodba.
To nam je razčistila ministrica s tem, da je odstopila. Njeni kolegi in kolegice s fakultet, ki so postavljali argumente za te zneske, rektorjeva konferenca, ko je ta opravičil tovrstno delovanje na univerzi, in vsi pisci, ki so tako ali drugače argumentirali te številke.
Eden prvih argumentov je, da gre za napačen znesek. Gre namreč za bruto znesek. Super. Torej to pomeni, da je dejanski znesek samo za par sto tisoč evrov manjši. To je ravno tako, kot da bi zadel na lotu milijon evrov in rekel: »Veš, nisem milijonar, sem moral
petnajst odstotkov plačati za davek, pa naslednjo leto dohodnino. Kupil si bom hišo, nov avto in šel z družino v Dubaj, saj veš, tipičen Slovenec.«
Naslednji argument je bil, da so to zaslužili na trgu. Super! To pa je argument. Še malo pa bi poslušali različne definicije, kaj to pomeni. Predstavljate si branjevko na tržnici, ki zasluži štiri sto evrov na mesec in bi argumentirala: »To sem zaslužila na trgu.« Seveda je ljubljanska tržnica veliko manjša kot tržnica davkoplačevalskega denarja, ampak to še vedno ni argument.
Slišali smo tudi, da gre za visoko usposobljeno stroko, ki znanstveno raziskuje, uči in je upravičena do taki