Airbeletrina, 20. julij 2015 ― Ljudje, ki mislijo drugače kot jaz, ne vedo, da mislijo drugače. Oni mislijo, da mislim drugače jaz. Ljudje, ki mislijo drugače, so drugače povsem v redu ljudje. Kljub temu mislijo drugače. Ljudje, ki drugače ne mislijo, so mi bolj tuji kot ljudje, ki mislijo drugače. Pa vendar, ljudje, ki drugače ne mislijo, me ne razjezijo – z njimi se ne ukvarjam. Ljudje, ki drugače mislijo, mi redno dvigajo pritisk. Ljudem, ki mislijo drugače, ne zamerim, da mislijo drugače. Ljudem, ki mislijo drugače, zamerim, da mislijo isto kot jaz. Do neke točke. Potem pa – kdo bi vedel zakaj – skrenejo v božjo mater. Zaletijo se v nekaj, česar jaz drugače niti ne bi opazil. In se zaletavajo do onemoglosti. Ker je to pomembno. Njim. Meni pa ne, meni se zdi – povsem drugače – pomembno kaj drugega. Na drugi, pardon, drugačni strani sveta.