Novice

2015-12-28

Slovenska ulica 53 – marionetna delavnica študentov 1996

Slovenska ulica 53 – marionetna delavnica študentov 1996

g - zin, 28. december 2015 ―   besedilo – Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Etiam aliquam risus ante, non mattis massa tempor venenatis. Nulla mollis facilisis finibus. Curabitur tempor turpis condimentum ultricies laoreet. In efficitur ante sed tellus dapibus, vel pharetra odio eleifend. Aenean eleifend mattis finibus. Nullam sit amet rutrum ante, vitae accumsan sapien. Donec ornare faucibus congue. Proin ut felis accumsan, fringilla dolor at, vehicula magna. – besedilo   besedilo – Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Etiam aliquam risus ante, non mattis massa tempor venenatis. Nulla mollis facilisis finibus. Curabitur tempor turpis condimentum ultricies laoreet. In efficitur ante sed tellus dapibus, vel pharetra odio eleifend. Aenean eleifend mattis finibus. Nullam sit amet rutrum ante, vitae accumsan sapien. Donec ornare faucibus congue. Proin ut felis accumsan, fringilla dolor at, vehicula magna. – besedilo besedilo – Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Etiam aliquam risus ante, non mattis massa tempor venenatis. Nulla mollis facilisis finibus. Curabitur tempor turpis condimentum ultricies laoreet. In efficitur ante sed tellus dapibus, vel pharetra odio eleifend. Aenean eleifend mattis finibus. Nullam sit amet rutrum ante, vitae accumsan sapien. Donec ornare faucibus congue. Proin ut felis accumsan, fringilla dolor at, vehicula magna. – besedilo besedilo – Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Etiam aliquam risus ante, non mattis massa tempor venenatis. Nulla mollis facilisis finibus. Curabitur tempor turpis condimentum ultricies laoreet. In efficitur ante sed tellus dapibus, vel pharetra odio eleifend. Aenean eleifend mattis finibus. Nullam sit amet rutrum ante, vitae accumsan sapien. Donec ornare faucibus congue. Proin ut felis accumsan, fringilla dolor at, vehicula magna. – besedilo
Slovenska 53 ali koristnost nekoristnega

Slovenska 53 ali koristnost nekoristnega

g - zin, 28. december 2015 ―   Slovenska 53 ali koristnost nekoristnega – rojstni kraj mnogih lutkovno-plesnih predstav Kinetikona in ustvarjalne likovne metode izdelovanja marionet pri kateri so mi pomagale študentke in študenti specialne pedagogike PF. Nekaj historiata: Na naslovu Slovenska 53 je stala dolga razpadajoča enonadstropnica na dvorišču med K4 in Mediatovo hišo. V Mediatovi hiši, sedaj Slovenski 50 in 52, sta živela moj dedek in babica s svojo številno grafenauersko družino (s teto in trinajstimi otroki, med katerimi je bila tudi moja mama Marija). V stavbi Slovenske 53 so bili nekoč hlevi za poštne konje in kočije na poti iz Dunaja v Trst. Ko ni bilo več kočij in konj, so v bivši konjušnici začeli telovaditi Sokoli, predhodniki telovadnega društva Partizan in z njimi so se prekopicevali tudi mali Grafiči. Po vojni je delal v njenih prostorih knjigovez gospod Vetrih, prijazen mož, ki je otrokom »talal« kamnite kroglice, s katerimi je gladil papir. Od njega je prostore prevzelo podjetje Jugoreklam in po osamosvojitvi smo prišli na vrsto mi, KUD Kinetikon. Kje pa je danes ta hiša? Nikjer, ker je ni več. Podrli so jo 1998. leta in tam je še danes »vse pomorjeno, vse pokošeno, samo robidovje, ki v luft, ki v luft štrli…«. Kako smo se vselili:   Leta 1992 sem se začela ukvarjati z marionetami. Ustanovila sem Študentsko marionetno šolo v okviru organizacije ŠOU. Vaje giba, pod vodstvom Marije, smo imeli v dvorani K4, kjer smo si kljuko podajali s plesalci Ksenje Hribar in gledališčniki psihodrame Janeza Vajevca. Lutke smo izdelovali pod mojim vodstvom v sosednji garderobi. Bili smo mladi, radovedni in ustvarjalni, da nas je kar samo nosilo po lutkovnih poteh. Leta 1995 so dvorano v K4 zaprli in jo spremenili v pisarne. Kam pa zdaj? Marija se je spomnila sokolske telovadnice svoje mladosti, Slovenske 53, kjer je noč in dan gorela luč. Pisala je nadškofu g. Šuštarju, če bi nam dovolil delati v njej in g. Šuštar nam je dovolil. Ko so nam dvorano odprli, smo ostrmeli: imela je oboke, kamnite
Slavoj Žižek o ideji Božička

Slavoj Žižek o ideji Božička

Dnevnik, 28. december 2015 ― Slavoj Žižek v spodnjem posnetku razlaga, kako ideologija deluje skozi sistem »verovanja prek drugih«. Za primer poda idejo Božička, za katerega se starši pretvarjajo, da zaradi otrok verjamejo vanj, otroci pa se zaradi staršev prav tako...
Menih: o redovnicah z grehom in opatu, ki podpiše pogodbo

Menih: o redovnicah z grehom in opatu, ki podpiše pogodbo

Konteksti (Tomaž Bešter), 28. december 2015 ― Pred koncem letošnjega bralnega leta je v moje roke dospela še ena izjemno zanimiva zadeva, pred nekaj meseci so jo izdali pri Sanjah. Gre za staro, zelo staro čtivo, ki je nastalo tam nekje v času, ko se je Vodnik odločil, da bo svoje sonarodnjake razsvetljeval s prvimi Lublanskimi novicami. Torej še pred devetnajstim stoletjem. Na vso moč se mi zdi, da je bilo to obdobje, ko se je razsvetljenstvo v evropski kulturi in znanosti pričelo umikati pred silovitimi poudarki, ki jih s seboj nosi romantika. Matthew Lewis je leta 1796 spisal delo Menih. Sredjemetražec s prgiščem več od štiristotih strani ponuja ogromno, tako iz enega kot iz drugega sveta.  vir slike: sanje.si Zgodba nas torej odpelje v svet konca 18. stoletja, v Španijo. V bistvu sta praktično od vsega začetka nekako dve zgodbi, hkrati pa nam nobena od teh ne bo ponudila uvida v življenje, ki so ga živeli običajni ljudje. Roman nam slika podobe življenja plemstva na eni strani in klera, menihov in nun na drugi strani. Izvzemši krajšo epizodo z razbojniki sredi gozda se avtor pravzaprav ne ukvarja z drugimi kot s spletkami in drugimi razmerji, ki vladajo med plemstvom in dušebrižniki. Tako je prvi aspekt te knjige v resnici pronicljiva kritika vladajočega razreda, torej ljudi, ki so imeli precejšen vpliv. Ljudi, ki so bili po eni strani vzor vsem ostalim in zatorej po drugi neka moralna avtoriteta družbe nasploh. Puščico svoje zgodbe je torej uprl na tiste, ki bi v neki večji meri morali biti predvsem neoporečni. V resnici, glede na podobo, ki jo gradi o nekaterih (Ambrosio), skoraj svetniški. Obe omenjeni zgodbi se malo prepletata, dogajata se praktično na istih kvadratnih metrih. A zdi se, da lahko funkcionirata druga mimo druge, brez kakega večjega vpliva. Oh! Zadihaj v nežnih zvokih, lira moja!Tu si lepota najraje odpočije,da opiše vnete sle bolesti,ki zvestemu ljubimcu v prsih bije, Prvi zgodbi gre nekoliko osrednejši položaj. Gre za zgodbo, v kateri so vpleteni mlada Agnes, njen brat, njena ne
Ob razstavi Tako smo živeli

Ob razstavi Tako smo živeli

SEM, 28. december 2015 ― V času od 15. avgusta do 15. septembra 1950 je terenska ekipa Slovenskega etnografskega muzeja raziskovala način življenja v Šentvidu pri Stični in okoliških vaseh. Pri svojem delu so sodelavci tedanjega Etnografskega muzeja ustvarili obsežno zbirko terenskih zapiskov, fotografij in risb ter pridobili za muzej lepo zbirko predmetov. S takimi sistematičnimi raziskavami, ki so trajale po cel mesec in v katerih so bile 15- do 20-članske ekipe, je muzej začel pod vodstvom ravnatelja Borisa Orla leta 1948. Ta leta so bila za Slovenski etnografski muzej izredno pomembna, saj je bila njegova osrednja naloga raziskati kulturo in način življenja na območjih, ki so pomenila bele lise tako glede podatkov kot predmetov v muzejskih zbirkah in to velja tudi za ta del Dolenjske. Bil je zadnji čas, da se dokumentira življenje, ki se je po koncu druge svetovne vojne spreminjalo z bliskovito naglico. Predhodno je ravnatelj Orel opravil sondažno raziskavo in zbral podatke o zanimivih informatorjih ter v Prosvetnem domu v Šentvidu pripravil predavanje o pomenu etnografskega dela na terenu. Po koncu raziskave so v Prosvetnem domu pripravili tudi razstavo o zbranem gradivu z nastopom plesne skupine pod vodstvom dr. Hrovatina , ki je v ekipi raziskoval ljudske plese. Dela v terenski ekipi so se udeležili Boris Orel (duhovna in materialna kultura), Vilko Novak (poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, naselja, domovi), Jernej Šušteršič (orodje, noša), Marija Bohinec (prehrana, zdravilstvo, lov, oprema, nabiralništvo), Angelos Baš (prehrana, zdravilstvo, lov, oprema), Sergij Vilfan, Roza Strojan in Fanči Šarf (ljudsko pravo, statistika), Milko Matičetov (duhovna kultura), Marija Jerman (šege in navade), Radoslav Hrovatin (ljudska glasba, pesmi, notni zapiski), Jerko Bezić (pesmi, šege in navade). Risarji terenskih risb so bili Ivan Romih, Lida Šuštar, Stana Matelič, Franc Maček, Tanja Terčak in Miloš Zalaznik. Nastanjeni so bili v Šentvidu pri Stični, obiskali pa so današnji vzhodni de
Režiser Peter Stein z Zadevo Makropulos

Režiser Peter Stein z Zadevo Makropulos

Marijan Zlobec, 28. december 2015 ― Zadnja operna premiera na odru dunajske Državne opere je bila manjkrat uprizarjana Zadeva Makropulos slovitega moravskega skladatelja Leoša Janačka v režiji svetovno znanega in priznanega režiserja Petra Steina. Laura Aikin (Emilia Marty), vse fotografije Wiener Staatsoper / Michael Pöhn Stein se je uveljavil tako kot operni kot gledališki režiser, saj je v Salzburgu vodil gledališki […]
Slovenska kultura v letu 2015

Slovenska kultura v letu 2015

ARS Arsov forum, 28. december 2015 ― Za pregled letošnjega dogajanja v kulturi smo tokrat zaprosili kolumniste, satirike, ustvarjalce, ki imajo svoj pogled na posamezne dogodke ali tudi nedogodke. Gre za oseben razmislek o tistem, kar je nekoga navdušilo ali pa ga posebej žulji. Na vabilo so se odzvali Sašo Hribar, Ljerka Belak, Boštjan Gorenc Pižama, Andrej Rozman Roza, Mojca Kasjak, Toni […]
Pogovor z igralko Natašo Matjašec Rošker

Pogovor z igralko Natašo Matjašec Rošker

ARS Oder, 28. december 2015 ― V prednovoletnem Odru vas vabimo, da prisluhnete pogovoru z igralko Natašo Matjašec Rošker. Po 24 letih ustvarjanja »na svobodi« je leta 2007 postala članica igralskega ansambla Drame SNG Maribor. Poleg globoke gledališke sledi z večinoma zahtevnimi karakternimi vlogami,  je v prostoru pustila močan pečat tudi z neodvisnimi skupinami, projekt ATOL in E.P.I. center sta le dve […]
Zapojmo – pesmi italijanske manjšine v Istri

Zapojmo – pesmi italijanske manjšine v Istri

ARS Za en bokal muzike, 28. december 2015 ― V glasbenem bokalu bomo danes poslušali utrinke z delavnice ljudskih pesmi, ki je septembra potekala v hostlu Celica. Pod umetniškim vodstvom vsestranskega glasbenika Marina Kranjca, sicer člana številnih zasedb, so udeleženci spoznali glasbeni in pesemski svet italijanske manjšine v Istri. Delavnico sta omogočila Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija in Kulturno-umetniško društvo Sestava ob podpori […]

ŠPIL LIGA – tretji tekmovalni špil

Kino Šiška, 28. december 2015 ― Na tretjem tekmovalnem špilu te sezone bodo nastopile štiri skupine, ki se bodo občinstvu predstavile vsaka s svojo različico rocka. Alarm prihajajo iz Ljubljane, Eho iz Domžal, barve Ptuja zastopajo Infected, Dobrepolje pa je domači kraj skupine Lumberjack. V štirih … Preberi več →

Vitruvius 7/1: MARTIN MONOKEL

OUTSIDER, 28. december 2015 ― 7 Po zaslišanju družinskih članov in zaposlenih v biroju je tabla PRIMER: KOKON prekrita s fotografijami vpletenih, skicami trupla iz različnih kotov, forenzičnimi izvidi in zapiski o alibijih (slabih in zato verjetnih), koristih in neugodnostih, ki jih je za posameznega Hagenbohma utegnila povzročiti Danielova smrt. Po tednu preiskave PRIMERA: KOKON je višji inšpektor Paddy Scotch [&hellip
Strašenje z dunajskim Silvestrom

Strašenje z dunajskim Silvestrom

Marijan Zlobec, 28. december 2015 ― Radijske postaje so včeraj ves dan poročale o terorističnih grožnjah, o katerih so Avstrijci dobili posebna obvestila od prijateljskih tajnih služb oziroma držav in da je najbolj v nevarnosti sloviti dunajski Prater. Posledično je Avstrija še povečala policijski nadzor na javnih mestih in v prometu. Veseli december na Dunaju, vse fotografije Marijan Zlobec Take informacije […]

Gradišnikova ordinacija

OUTSIDER, 28. december 2015 ― Zakaj si avtor, sicer pisatelj in prevajalec, s svojimi klient(kam)i zgolj e-dopisuje in kako da je lahko ta unikatna oblika svetovanja uspešna Moja ordinacija je virtualna, ker bi mi redne seanse v živo preveč zajedale v moje siceršnje književniško delo. Poleg tega sem povečini na tujem. Ta oblika svetovanja sumljivo diši po »Dragi Heleni«, a [&hellip

ADRIJAN PRAZNIK: VOZLI (Cikel samostojnih razstav)

Kino Šiška, 28. december 2015 ― Začnimo s fino in kontroverzno oznako sodobnega artspeaka postinternet art. Ta umetnost je sledila dostopnosti, demokratizaciji in popularizaciji spleta ter se v osnovi naslanja na internetne vsebine, ki jih nato spretno popravi v tridimenzionalna galerijska umetniška dela. Termin razdvaja, saj … Preberi več →

Kratkice 53. tedna, 2015 #1: Broken Lock, Hexenbrutal Trio, Koromač, NeSeBat, Nikki Louder, Nina Hudej, Olfamož

Koridor, 28. december 2015 ― Broken Lock – Unicorns We All Chase: o Črnomeljski Broken Lock so ob dvajsetletnici obstoja izdali svoj četrti studijski album. Unicorns We All Chase je težkokategorniška žanrska mineštra, ki jo odlikuje garažna surovost, poslušljivo neposlušljivi polomljeni ritmi, filingaški vmesni ambientalni pejsaži in lucidna družbenokritična besedila, ki se osredotočajo na človeka in njegov (ne)smiselni položaj v […] The post Kratkice 53. tedna, 2015 #1: Broken Lock, Hexenbrutal Trio, Koromač, NeSeBat, Nikki Louder, Nina Hudej, Olfamož appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Bertolt Brecht: MALOMEŠČANSKA SVATBA

Bunker, 28. december 2015 ― [ 15. 3. 2016; 20:00; 16. 3. 2016; 20:00; ] Grafika: Sara Lucu in Andrej Kurent, Malomeščanske luknje, 2015 Produkcija VII. semestra GLR, DI in DSU Če se lahko zazdijo malomeščani v čem podobni tudi nam ali našim soprebivalcem današnjega sveta, je to morebiti v tem, da se človeštvo konstantno obremenjuje s pomanjkanjem vsebine ali nezmožnostjo izražanja vsebine, ki bi bila tako v ožjem kot v širšem [...]

Nikki Louder - Trout | Recenzija

13. brat, 28. december 2015 ― Če kdo v naših krajih igra žanr 90ih, so to kamniški Nikki Louder. Pri tem so (zaenkrat še) precej netrendovski, a hkrati tudi niso totalno retro usmerjeni. Njihov noise rock je povsem sodobno opremljen. Kar jih dela še posebej sodobne je pa dejstvo, da zapolnjujejo vrzel iz že omenjenega obdobja, ko na Slovenskem ni bilo benda, ki bi se intenzivno posvečal noise rocku. Bilo je sicer nekaj navezav in podobnih početij, predvsem na Krasu in Notranjski (npr. Kislo grozdje), saj so mnogi prvaki tega žanra tudi nastopili v bistriškem MKNŽ-ju. A vendar šele Nikki Louder s svojim pojavom v prejšnjem desetletju žanr uveljavijo pri širšem krogu alternativnega poslušalstva. Ogrodje tvori močna ritem sekcija, ki niti za trenutek ne popušča. S tem pa daje več svobode kitari in vokalu, ki se lahko predajata disonanci in distorziji. Če so ritmi jasni, tako udarci bobnarja kot igranje basista, pa piljenje kitare deluje zelo improvizatorsko, kar pa daje samo dodaten plus celoti. Vokal je kričeč, kar precej trpeč, in je le en od instrumentov, ki razgiba že tako energične komade. Ob poslušanju sem dobil tudi asociacijo na Unwound, bend posthardkorovske in nojzerske provenience, a tudi to je glasba 90ih. Ne moremo reči, da novi album prinaša radikalno novost v primerjavi s predhodnim ustvarjanjem. Vsekakor pa v okviru začrtane poti raziskujejo dodatne možnosti. Predvsem velja opozoriti na komad CV, kjer spremljamo nekakšno igro trojice. Še več pa si privoščijo v najdaljšem naslovnem komadu Trout. Album je izšel pri znani založbi Moonlee, v koprodukciji z Založbo Radio Študent. Obe založbi se še vedno trudita izdati čim več nove glasbe, kar je v zadnjih letih že kar podvig. Trout je moč poslušati brezplačno na netu, v materialni obliki pa ga lahko zadržite kot zgoščenko ali vinilko.  

V CD štirikrat Kitajska narodna opera z Opičjim kraljem

Misli, 28. december 2015 ― V Cankarjevem domu bo od danes do 31. decembra s predstavo Opičji kralj gostovalo Kitajsko narodno gledališče za pekinško opero. Posveča se ohranjanju gledališke zvrsti, ki izvira iz 13. stoletja, v svetu znane kot kitajska opera. V Ljubljani jo bodo uprizorili štirikrat, tudi kot silvestrsko predstavo.
Maja Gorenc - Trn (proza)

Maja Gorenc - Trn (proza)

Trubarjeva hiša literature, 28. december 2015 ― Maja Gorec (1987 Ljubljana) je diplomirana kulturologinja in nekdanja judoistka. Rada premetavam črke, ljudi in ideje. Neuradna lpp kolumnistka! Po službeni dolžnosti večino svojega časa prebijem strmeč v spletne strani in družabna omrežja. Posebej rada se družim z diplomatskimi in tolerantnimi bitji vseh oblik, ki imajo sposobnost empatije. Te obožujem virtualno in birtualno - v živo, na pivu. Proti egocentričnim ljudem - ritim že leta izraščam oklep, ki je še kar vedno pretanek. Na nekaj mesecev naročim zajeten paket knjig in svet postane lepši. Beseda ni konj, niti mačka, niti ptica. Beseda je kraljica.
Trubarjev novičnik

Trubarjev novičnik

Trubarjeva hiša literature, 28. december 2015 ― Trubarjev novičnik je mesečni opomnik, zakaj je dobro obiskati Trubarjevo hišo literature in kdaj je naslednja priložnost, da to ponovno storite. Na prvi strani se nahajajo slike in opisi dogodkov, literarne kritike zanimivih branj, refleksije mladih ustvarjalcev, ter predstavitve zanimivih ljudi, ki so tu gostovali, zadnja stran pa ponuja mesečni pregled dogodkov z datumi in urami. {fshare id=2085} 

Zibelka civilizacije

Pogledi, 28. december 2015 ― Od nekdaj verjamem, da literatura pridobi na vrednosti s svojo resničnostjo. Ne z golim uprizarjanjem čustev, temveč s tem, da poskuša iti v njihovo bistvo, razgrniti njihov mehanizem in nam jih servirati taka, kot so bila občutena. In kakor v literaturi, tako v resničnosti: kadar se pogovarjamo in si v pogovorih postajamo bližnji, nas drugega k drugemu lahko privede samo občutek, da tisto, kar si zaupamo, ni potvorjeno. Da v njem lahko prepoznamo nekaj, kar zadeva tudi nas same.

Naše specifične tradicije ni

Večer, 28. december 2015 ― "Slovenski zbori se kot estonski, ukrajinski ali švedski ukvarjamo z vokalno tehniko, intonacijo, dinamiko, agogiko, ekspresivnostjo, muzikalnim podajanjem, dikcijo, artikulacijo, barvo, uravnoteženostjo glasov in drugimi parametri. Razlike med nami niso velike, so bolj na repertoarni ravni in delno na barvi vokalov, kar izhaja iz jezika in siceršnje estetike, ki se v nekem okolju vzpostavila. A teh razlik je dandanes vedno manj in so skorajda izbrisane. Če gre za dobre izvajalce, tako ob poslušanju posnetkov ni več mogoče prepoznati, od kod ti geografsko ali kulturno prihajajo. Seveda če ne izvajajo etnične glasbe, kot jo denimo zbori iz Gruzije ali Južne Afrike," pravi Karmina Šilec. Zato težko govorimo o specifični tradiciji slovenskega zborovskega petja. Klasično slovensko zborovsko petje kot pojem ne obstaja. "Gre za zborovsko koncertno dejavnost - in ta je lahko na različnih kakovostnih ravneh."

Največ (mladih) pevcev

Večer, 28. december 2015 ― Rezultat pilotne študije popisa Evropske zborovske zveze Europa Cantat iz leta 2015 ugotavlja, da se v Evropi 37 milijonov ljudi ukvarja s petjem. To je 4,5 odstotka populacije. Pevskih zasedb je 625 tisoč. V Sloveniji se s petjem ukvarja 170 tisoč ljudi, kar je 8,3 odstotka populacije. Zborovska dejavnost je najbolj množična ljubiteljska kulturna dejavnost v Sloveniji. V veliko državah pojejo večinoma starejši, pri nas so pevci v povprečju mladi.

Slovenija je (skoraj) en sam pevski zbor

Večer, 28. december 2015 ― Zbori in drugi vokalni sestavi so tudi v tem decembru kazali pevsko, repertoarno in organizacijsko vitalnost. Začelo se je na svetovni dan pevskih zborov, vrhunec so bili božični koncerti, ko so, po napovednikih sodeč, vsi v državi samo peli. "V Sloveniji imamo 1300 odraslih društvenih pevskih zasedb, okrog 1100 šolskih zborov, približno 700 cerkvenih otroških in mladinskih," Mihela Jagodic z Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) postreže z zadnjimi, resda šest let starimi podatki in ocenami o številu zborov pri nas. Zna biti, da bo statistika, ki jo bodo osvežili v letu, ki prihaja, celo še ugodnejša. Veliko vokalnih sestavov je in tudi mednarodna odmevnost kaže, da so na visoki kakovostni ravni. "Slovenija ima veliko imenitnih zborovskih zasedb," pritrdi Karmina Šilec, dirigentka Carmine Slovenice, zbora, ki je letos pel tudi v New Yorku. "Mislim, da je številčnost in kakovost znak civiliziranosti okolja, saj vemo, da število pevcev na število prebivalcev raste, bolj ko j ...

Ljuba, lezi obme

Večer, 28. december 2015 ― Proti Melju so kapljali iz središča mesta. Ha, pesniki hodijo peš, na praznični dan, korakam za njimi. V dvorani mestne četrti je pisana druščina, mladi, stari, po slišanem vsi mlajši, kot so. Brali so, vmes je bila glasba, plesalki orientalskih plesov s Ptuja sta se lepo zasukali. To je festival poezije, erotične, se nasmeji dobri duh prireditve Nataša Švikart Žumer. Četrtič je društvo Maus priredilo festival, letos so Muze, pri muzah, z muzami prejele 60 del avtorjev, ki bi jih brali in objavili, tričlanska žirija jih je izbrala 35. In vsak je svojo pesem prebral, eni so jo zaigrali, besede, ki naj jih ne bi razumeli, so ponazorili z gibi, ki naj bi jih razumeli. Bilo je zabavno.Rdeči škornji in kifeljcRdeči usnjeni škornji so parali svilen kokon, črni nohti so luščili seme mladosti, si sposodim refren pesmi, ki bi jo bilo mogoče uglasbiti. Klavdija Kia Zbičajnik jo prebere občuteno. "Blazinice tvojih dolgih prstov so risale ekscentrične elipse po potnem telesu, za naježenimi končiči ...
še novic