Rajzefiber-biro, 8. marec 2016 ― Rajzefiber biro je nanoturistična agencija v starem mestnem jedru Maribora, ki posreduje in ustvarja performativne, izobraževalne, več-čutne in lokalne dogodivščine Maribora.                             Rajzefiber biro je vozlišče, platforma, ki nenehno raziskuje in sledi potrebam soustvarjalcev turističnih, kulturnih in umetniških aktivnosti. Rajzefiber biro je tako prostorsko specifičen, kot tudi lokalen, ker je usmerjen v raziskovanje netipičnih lokacij v mestu, skritih, marginaliziranih prostorov (kot so dvorišča, podzemni tuneli, nedokončane stavbe, itd.) in ne že znanih, glavnih turističnih atrakcij. Je participatoren, kar pomeni, da obiskovalca ne nagovarja le kot običajnega potrošnika, temveč ga skozi povabilo k soustvarjanju vključuje v proces. Soustvarjanje lahko poteka na več načinov, začenši z izmenjavo znanja in informacij pa vse do soustvarjanja spominkov in spominčic (razglednice, namenoma nedokončane karte mesta...) in aktivne udeležbe na Rajzefiber dogodkih. SNOVALCI RAJZEFIBER BIROJA: KATJA BECK KOS TAJŠA PEROVIĆ NADJA DODLEK MAJA PEGAN KAJA POGAČAR ROBERT VESELKO ARHITEKTI: MAŠA KRESNIK NIKO POLJANŠEK SAMO LORBER EKIPA RAJZEFIBER BIROja:     KATJA            MAJA           TINA              VESNA         JERNEJA     KONTAKT:Rajzefiber biro Gosposka ulica 11 2000 Maribor Slovenia T: +386 08 38 67 76 M: +386 40 20 54 20 e-mail: tina@drustvo-hisa.si   ODPIRALNI ČAS:MON - FRI: 10:00 - 18:00 SAT:            9:00 - 13:00      

NUK, 8. marec 2016 ― Trubarjev sklad je skupna akcija Društva slovenskih pisateljev, Slovenskega centra PEN in Centra za slovensko književnost. Njegov namen je podpora izdajanju slovenske literature v prevodih, njegova dejavnost pa je tesno povezana z eno osrednjih nalog Narodne in univerzitetne knjižnice, tj. z zbiranjem, hranjenjem in varovanjem izdaj slovenskih avtorjev v vseh jezikih. Prvič smo delovanje Trubarjevega sklada predstavili v letu 2005, z letošnjo razstavo pa še tretjič pripravljamo pregled književne produkcije, ki je nastala v zadnjih petih letih pod okriljem sklada.   Avtorja: Samo Kristan (NUK), Irena Sešek (NUK) Lokacija: Plečnikov hodnik NUK Odprtost: ponedeljek - petek med 8.00 in 20.00, v soboto med 9.00 in 14.00.   DefaultHide

NUK, 8. marec 2016 ― Vuk Karadžić velja za očeta modernega srbskega jezika. Čeprav je bil samouk, je Karadžić že takoj ob prvem srečanju naredil na Kopitarja velik vtis, ki je z leti prerasel v pristen medosebni odnos vzajemnega zaupanja in iskrenega prijateljstva. Kopitar je zaradi njegovih intelektualnih sposobnosti in socialne inteligence videl v Karadžiću primernega strokovnjaka, ki bi bil voljan in sposoben uresničiti reformo srbskega knjižnega jezika. Od takrat dalje ga je kot že uveljavljen slavist v srednjeevropskem prostoru s svojo strokovno pomočjo podpiral pri njegovem študiju in kulturnih prizadevanjih na najrazličnejše načine: spodbujal ga je k nabiranju ljudskega blaga, narodove zgodovine in proučevanju jezika, v uglednih revijah je objavljal pozitivne recenzije o njegovem delu. Kopitar je s svojim vplivom in položajem uveljavljenega slavista branil Karadžića tudi pred kritikami, ki so prihajale iz Srbije in od drugod, mu s svojim znanstvenim ugledom stal ob strani v pravopisnih in jezikovnih polemikah ter mu omogočil stike z uglednimi slavisti po vsej Evropi. Ker je bil Karadžić zaradi svojega položaja begunca v slabem gmotnem položaju in na Dunaju ni uspel najti primerne stalne službe, mu je pogosto pomagal tudi finančno. V Kopitarjevi knjižnici se je ohranilo kar precej Karadžićevih del, ki mu jih je podaril avtor, priskrbel pa mu je tudi veliko starih rokopisov, ki sodijo med najpomembnejše gradivo v Kopitarjevi zbirki raritet. Njuno sodelovanje lahko služi kot vzorčni primer kulturne sinergije med južnimi Slovani še iz časa pred pomladjo narodov. Vukov sabor je tradicionalna manifestacija, najpomembnejša srbska jezikovna in kulturna slovesnost, na kateri vsako leto počastijo spomin na reformatorja knjižnega jezika. V okviru mednarodne izmenjave bomo tokrat gostili razstavo, ki jo je avtor Miroslav Terzić lani ob tej priložnosti pripravil v Vukovem rojstnem kraju Tršiću v Srbiji. Razstavo na plakatih bomo dopolnili z dragocenim originalnim gradivom iz Kopitarjeve