Novice

2017-01-12

Revolucija, kje si?

Revolucija, kje si?

Radio Študent, 12. januar 2017 ― Revolucija, kje si? Revolucije ni. Well, no shit, Sherlock. Za to ugotovitev nam zadošča pogled skozi okno. Res ni potrebe, da nam to povejo po radiu. Ampak zakaj je ni? Socialna država se razkraja levo in desno, leve stranke zahtevajo nove dni spomina na boj proti nacizmu in falirajo na vseh možnih koncih, desničarstvo in ksenofobija sta v porastu, ne v porastu – v vzponu! Univerzitetna izobrazba, ki je nekdaj veljala za garant, iz katerega bo nujno sledila stabilna kariera, vedno bolj izgublja na veljavi, redne zaposlitve nadomeščajo prekarna delovna razmerja in tako dalje. In res se lahko povprašamo,  kje je v tem stanju uvoda v apokalipso tisti slavni krik »Socializem ali barbarstvo!« Kje so ljudske množice, ki bodo zamajale prestol elit in kapitala, kje je subjekt zgodovine, ki bi ob prepoznanju akutnosti trenutnega stanja rekel »Dovolj,« pred parlamentom stal z vilami ter protestiral proti lopovom, zaradi katerih se mali človek vsak dan počuti bolj prikrajšanega. Kje so zahteve po pravičnejših zakonih, po univerzalnem temeljnem dohodku in podobnem? Bolj ali manj jih ni.   Seveda vemo, da se tisto, ki lahko tovrstne zahteve poda, imenuje ljudstvo. Ljudstvo, ki je od 18. stoletja naprej lahko edini subjekt zgodovine, obča volja, ki se upre vsakemu nasilju in represiji ter se osvobodi okov in verig, ki so vse do tedaj nepravično veljale za njegovo edino lastnino. V kolikor je edini pravi subjekt zgodovine lahko le bojda obstoječe ljudstvo in v kolikor zahtev, ki jih lahko poda le ono očitno ni, če ni revolucije … Kam je potem odšlo ljudstvo? Ampak mar niste ljudstvo ravno vi? Ja, vi ste ljudstvo, dragi poslušalci in poslušalke! Vi, ki ta trenutek bodisi poslušate, bodisi berete ta prispevek, namesto, da bi zahtevali uvedbo UTD-ja ali pa kar lepo klali buržuje in delali komunizem! In zakaj tega ne počnete?   Maja Novak nam v 49. številki lanskoletne Mladine ponuja pretresljiv in gotovo nadvse resničen odgovor v obliki članka Životarjenje na anti
Velike in male črke v naslovih objav

Velike in male črke v naslovih objav

Biblio terminologija, 12. januar 2017 ― albansko shkrimi verzal angleško majuscule, capital letter, upper-case letter, cap dansko majuskel , versal, stort bogstav esperanto majusklo, grandlitero, ĉeflitero francosko capitale , majuscule, lettre de haut de casse italijansko maiuscola katalonsko majúscula litvansko majuskulai, didžioji raidės madžarsko nagybetű nemško Versal, Kapitälchen, Großbuchstabe, Versalbuchstabe nizozemsko hoofdletter , kapitaal, kapitale letter, grote letter norveško varsl, majuskel, flřyteblĺser poljsko majuskuła, wersalik, wielka litera portugalsko capital , maiúscula romunsko capitală, majusculă rusko маю́скул, маю́скульное письмо, прописная буква, заглавная буква slovensko velika črka, majuskula, verzalka špansko versal , versal, mayúscula, letra capital ukrajinsko велика літера, заголовна буква     Tokrat se lotevam malce nenavadne tematike, to je rabe velikih in malih črk v naslovih objav. Da ne bo nesporazumov, slabe volje ali prevelikega (po)smeha, razčistimo že na začetku, kaj sta namen in vsebina tokratnega sestavka:   Namenoma govorim o velikih in malih črkah, ne pa o začetnicah, ker gre lahko tudi za velike črke, ki niso vedno začetnice in lahko stojijo sredi besede. Poudarjam, da ne gre za klasično vprašanje velikih začetnic v slovenskem jeziku, o čemer je bilo že mnogo napisanega (npr. serija vprašanj in odgovorov Velika ali mala začetnica v Jezikovni svetovalnici in drugod). Problem je umeščen in zamejen izključno v kontekst bibliotekarske stroke, natančneje katalogizacije, in pojavljanja teh črk v naslovih objav, kot so zapisani v bibliografskem zapisu oziroma jih uporabniki najdemo v katalogu. Čeprav gre za naslove, ne govorim samo o knjigah, pač pa naslovih kakršnih koli objav (torej knjig pa tudi člankov, posnetkov, spletnih objav ipd.). V sama besedila teh del in uporabo velikih črk v njih se ne spuščam. 1. Določila o rab

Aleš Jelenko: Na dveh stebrih sem

Koridor, 12. januar 2017 ― vzpostavljati razmerje med sabo in sabo je mukotrpno opravilo   če je prvi jaz produkt nesimetrične okolice in ga je nemogoče zaobiti   je drugi kot kiparska umetnina ki jo nežno brusijo moje roke   in združitev teh dveh polov je   n o r o s t   The post Aleš Jelenko: Na dveh stebrih sem appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
RIP 2016

RIP 2016

Radio Študent, 12. januar 2017 ― Cucek pazi, z repom miga: Dobrodošli v najbolj zamaščeni Cuckovi ediciji brcačev do sedaj. Z nami je pokojni Christopher Rios AKA Big Pun, kateremu je tehtnica malo pred smrtjo kazala zavidljivih 300.000 gramov. "Boomerang" je komad s prvenca "Capital Punishment", ki ga je Cucku neznana oseba odtujila pred približno 15 leti in ker verjamemo v pravico, je samo vprašanje časa kdaj se bo to kriminalno dejanje storilcu vrnilo kot bumerang. Na brutalen beat, ki vam bo pofukal ušesa in ga je sestavil V.I.C., bo Big Pun postreljal rime za vse dealerje, done, kingpine in ostale kralje getovskih vogalov. Dogodki in odmevi leta 2016: - 20. januarja je odjeknila novica, da so oblasti v Južni Afriki aretirale Mosa Defa oz. Yasiina Beya, ker se je le-ta legitimiral s "svetovnim potnim listom", ki sicer ni veljaven dokument, v Južni Afriki pa je preživel preveč časa. Kasneje se je Yasiin z oblastmi zdealal o svojem poznejšem odhodu iz Južnoafriške republike, državo je namreč "dokončno" zapustil novembra, in sicer z ameriškim potnim listom. Več o tem lahko čeknete na Billboardu. - 3. februarja je svojo življenjsko pot sklenil legendarni NY DJ Big Kap, ki ga mnogi polnijo po njegovem albumu The Tunnel iz leta 1999, izdan v sodelovanju s Funkmaster Flexom. Big Kap je bil del izjemne Dj ekipe Flip Squad in Dj velikega Biggieja, sodeloval pa je z mnogimi raperskimi velikani (recimo Jay-Z-jem, Lil Jonom,...). Več o njegovem delu lahko izveste na spletni strani Heavy. - Februarja se je Future zapisal v zgodovinske knjige, saj je v manj kot sedmih mesecih na vrh ameriške prodajne Billboardove lestvice nanizal svoj tretji album, kar mu je uspelo s ploščo Evol. Po petdesetih letih in Herbu Alpertu je tako prvi izvajalec, ki mu je to uspelo. Leta 2010 je sicer ekipa broadwayskega Gleeja v slabih dveh mesecih na vrh spravila 3 albume, a ne gre za klasičnega izvajalca. O tem so pisali tudi na raperskem spletišču Allhiphop. - V začetku meseca marca (4.) je bil na atlantski uli
Inauguracijski koncerti ob otvoritvi novih orgel v avditoriju matične hiše Radio France v Parizu

Inauguracijski koncerti ob otvoritvi novih orgel v avditoriju matične hiše Radio France v Parizu

ARS Obiski kraljice, 12. januar 2017 ― V prvih dneh maja lani so potekale slovesnosti ob inauguraciji novega koncertnega orgelskega instrumenta, ki ga je v koncertnem avditoriju v matični hiši francoskega radia v Parizu postavila uveljavljena barcelonska orglarska delavnica »Gerhard Grenzing«. S tega koncertnega dogajanja je francoski radio preko EBU zveze ponudil v predvajanje dva obsežna slavnostna koncerta, v okviru katerih so […]

V KC Tobačna 001 gostuje Adela Jušić

MGML, 12. januar 2017 ― V rezidenčni center KC Tobačna 001 je prispela umetnica Adela Jušić iz Sarajeva, ki raziskuje zgodovino ženskega odporništva na prostoru nekdanje Jugoslavije. Z organiziranjem v odporniškem boju so namreč ženske ne samo okrepile delovanje NOB, temveč tudi izzvale dotedanjo patriarhalno ureditev in presegle tradicionalno delitev spolnih vlog. Samostojna razstava bosanske umetnice, ki se prvenstveno izraža z videom, performansom, zvočnimi instalacijami in risbo, bo v precep vzela Antifašistično gibanje v Jugoslaviji, Antifašistično fronto žensk, heroizem dela, in t.i. petletni plan.
V SF sprejemajo obljubo ministra Peršaka

V SF sprejemajo obljubo ministra Peršaka

Marijan Zlobec, 12. januar 2017 ― Stavkovni odbor simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije je danes reagiral na zadnje dogajanje v zvezi z razpisom za novega direktorja javnega zavoda Slovenske filharmonije in na posvetu s sindikati sprejel več odločitev. Sestanek članov sindikatov SVIZ in GLOSA ter stavkovnega odbora SF, foto arhiv SF “Sprejmemo obljubo ministra Peršaka o zamenjavi direktorja Damjanoviča s 1.7.2017. V […]
Samo: -uresničevanje, -uveljavljanje, -upravljanje

Samo: -uresničevanje, -uveljavljanje, -upravljanje

Radio Študent, 12. januar 2017 ― V današnjem Striptizu razgaljamo Roso Luxemburg, aktivistko, marksistko, učiteljico, ljubiteljico mačk in marsikaj drugega. Do golega jo je v risoromanu Rdeča Rosa – biografija Rose Luxemburg večkrat dobesedno slekla tudi avtorica, Kate Evans. Striparka Kate Evans, znana tudi kot Cartoon Kate, se je v svojih delih že večkrat ukvarjala z družbenopolitičnimi tematikami, pa tudi z bolj intimnimi, kot je na primer nosečnost. Trenutno s pomočjo tehnike kolaža riše barvni strip z naslovom Threads – The Calais cartoon, ki naslavlja problematiko begunskih taborišč, kot je bil Calais. Strip še ni dokončan, lahko pa si ga delno ogledate na njeni domači spletni strani. S terminom risoroman se ponovno vpenjamo v vode založbe VigeVage knjige, ki je v zadnjih dveh letih zasluženo postala ena vodilnih stripovskih založb v Sloveniji. V primeru Rdeče Rose lažje kot pri lanskoletni izdaji stripa Katarza razumemo, da gre za risoroman. Ne le da je v Rosi opazno več besedila kot pri Katarzi, dejansko se nam delno dozdeva, da prebiramo prozo. Vsevedni napovedovalec je v strip vrinjen kar s pisavo Times New Roman, kot jo sicer poznamo predvsem iz knjig, medtem ko se Rosino življenje odvija v ročno narisanem fontu. Uporaba Times New Romana za razlage je skoraj stalnica v Katinih romanih. Tako se nam lahko zazdi, da beremo risoroman, torej roman s slikami. O tem terminu sta Iva Boras in Anja Golob podrobneje spregovorili v novembrski Stripofiliji, ki je dostopna na spletni strani Radia Študent. Delu pa lahko preprosto rečete strip in ga skupaj z izrazom “grafični roman” vržete v koš marketinških okrasnih pridevkov. Biografija Rose Luxemburg s svojimi posplošenimi povzetki Marxovih teorij razumljivo predstavi osnove marksistične ideologije. Rosine besede so večinoma povzete iz njenih pisem in člankov, ki so v širšem kontekstu objavljeni v zajetni prilogi na koncu albuma. To pa ni prvi marksistični strip pri nas. V zadnjih letih je razcvet doživel internetni portal z enostrans
Show 614: Summer Care by Sandra Mujinga for Radio Nova

Show 614: Summer Care by Sandra Mujinga for Radio Nova

Radio Študent, 12. januar 2017 ― NaEE RoBErts is one of Norwegian visual artist Sandra Mujinga's audiovisual projects. Mujinga has performed as NaEE RoBErts in both music and art contexts internationally. The materials presented are from "Summer Care", which is NaEE RoBErts first casette release. Photo Credit: Hanni Kamaly www.sandramujinga.com
Gnus in nelagodje

Gnus in nelagodje

Radio Študent, 12. januar 2017 ― Danes se bosta v Ljubljani odvila dva zanimiva pogovora, ki tematizirata našo družbo in odnos do sočloveka. Sodelujoči bodo namreč govorili o dveh provokativnih temah, ki v nas vzbujata gnus ali nelagodje. Prvi tak pogovor, ki v sklopu projekta Pogovarjevalnice gostuje v Trubarjevi hiši literature, se bo pričel ob 18. uri. Tokrat bodo tematizirali individualizem, postavljen nasproti konformistično zasnovani družbi. Pogovor se bo razvijal v razmislek, do kje lahko posameznik dopušča svoje prilagajanje družbi in kje je meja, ko se mora postaviti zase oziroma sam sprejeti odločitve o svojem življenju. Stagniranje v družbenih normah namreč lahko povzroči, da se življenje individuuma odvije, ne da bi ta svoje življenje kdaj sploh res živel zase. Kot je rekel že Sokrat: “Neraziskovanega življenja ni vredno živeti.” O tem, kaj organizatorji želijo spodbuditi pri obiskovalcih tega pogovora, smo govorili z direktorico izobraževalnega zavoda Pogovarjevalnice, Brino Mener. *Izjava Uro kasneje pa se bo pogovor pričel v Photonu, centru za sodobno fotografijo. Zgodil se bo v sklopu razstave Zadnji pogled, ki se osredotoča na fenomen posmrtnega portreta. Le-tega bodo govorci poskušali osvetliti skozi pogled stroke in publiki pokazati, da to še zdaleč ni tako nova dejavnost. Začela se je namreč že v starem veku s posmrtnimi maskami, ob razmahu fotografije pa se je le še bolj razširila. Ker pa je posmrtni portret v našem prostoru še vedno tabu in se o njem nerado govori, smo se o obravnavi te teme na današnjem pogovoru pozanimali pri Jasni Jernejšek, ki bo sam dogodek tudi vodila. *Izjava Danes pa bodo otvorili tudi samostojno razstavo Milijane Babić, naslovljeno Sama si je kriva. Razstavo si lahko ogledate v Centru kulture Tobačna 001. Avtorica se v svojih delih pogosto osredotoča na izsledke raziskav, povezanih s pravicami šibkejših in ranljivih družbenih skupin, kot so starejši, brezposelni in ženske. Tokratna razstava tematizira povezavo med vlogo insti
Carnaval – Miss Universe

Carnaval – Miss Universe

RockOnNet, 12. januar 2017 ― Carnaval so ustvarili nekaj, čemur se je vsekakor vredno posvetiti in čemur je potrebno priznati kakovost, muzikaličnost in tisto dozo estetike, zaradi katere bom vsaj sam z veseljem čakal tudi na nadaljnja razodetja
Vito Žuraj prvi Slovenec v novi Elbphilharmonie v Hamburgu

Vito Žuraj prvi Slovenec v novi Elbphilharmonie v Hamburgu

Marijan Zlobec, 12. januar 2017 ― Sinočnje slavnostno odprtje nove nemške filharmonije v Hamburgu je svetovni dogodek v kulturi, glasbeni pa še posebej. Na slavnostni koncert sta prišla tako nemški zvezni predsednik Joachim Gauck kot kanclerka Angela Merkel, iz Salzburga direktorica Salzburških slavnostnih iger Helga Rabl – Stadler in glasbeni umetniški vodja Markus Hinterhäuser…Interes za vse dogodke je ogromen in so […]
Dolgo poročilo o kratkem žrebanju v akciji Beseda leta

Dolgo poročilo o kratkem žrebanju v akciji Beseda leta

ZRCalnik, 12. januar 2017 ― Kot smo obljubili, smo se danes lotili težke naloge: izžrebati nagrade v akciji Beseda leta 2016. Najprej je bilo treba spisek glasovalcev in glasovalk, ki je obsegal več kot tisoč enot, razrezati na lističe. Kar je pogumno opravil glavni urednik Založbe ZRC, mag. Aleš Pogačnik:               Lističe smo stresli… Več Dolgo poročilo o kratkem žrebanju v akciji Beseda leta
Po Chimamandinih sledeh

Po Chimamandinih sledeh

Radio Študent, 12. januar 2017 ― Preden je postala osrednji glas feminističnih nastopov ameriške pevke Beyonce, je bila Chimamanda N'gozi Adichie poznana kot najprodornejša avtorica mlade nigerijske književnosti. Kljub pronicljivosti njenih TEDx govorov pa ti ne ujamejo feminizma, ki ga Adichie dosledno vključuje v svoje romane. Ta razširja osnovno definicijo feminizma z osredotočanjem na črno populacijo. Kaj to v praksi pomeni, je Adichie verjetno najbolje izpisala v romanu Polovica rumenega sonca. Glavna ženska lika Olanna in Kainene sta dvojčici, rojeni v bogatejšo nigerijsko družino plemena Igbojev. Igboji so eno izmed močnejših ljudstev na področju današnje Nigerije: imajo specifično kulturo, zaradi katere so izstopali iz novonastale nigerijske kulture. Tako so se borili za samostojno državo Biafro, ki so jo ob koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja tudi dobili, a je ta hitro propadla zaradi močnega pritiska nigerijske vojske na civilno prebivalstvo. Preko igbojskega sorodstva sta sestri Olanna in Kainene še vezani na stara igbojska verovanja, a sta bili zaradi povzpetniške narave svojih staršev poslani v Anglijo, kjer naj bi se primerno izobrazili. Njuno vrnitev zaznamujejo pričakovanja staršev glede omožitve, najbolj ključno pa biafrska vojna za neodvisnost. Olanna se od svoje sestre razlikuje po veliki vpetosti v igbojsko tradicijo. Preden se dokončno vda profesorju matematike Odenigbu, na severu obišče svojo teto Ifeko in sestrično Arize. Olanna ima možnost izbire partnerja, Arize pa ne. Za Arize je poroka nujnost, za Olanno pa zgolj še ena izmed konvencij, v katero ne verjame zaradi odtujenega odnosa, ki mu je bila priča med svojimi starši. Primernega partnerja ne izbira po ključu največjega premoženja, starša pa ji kljub temu skušata vsiliti bogate, a plehke snubce. Odenigbo, ki ga Olanna zavestno izbere, se izkaže za šibkega in brezvestnega, saj jo v poteku romana dvakrat prevara. Odenigbo se med vojno udejstvuje v vojaških odborih ter tone v alkoholizem in depresijo, O

Malta predseduje Svetu EU

CED, 12. januar 2017 ― Od 1. januarja do 30. junija 2017 Malta predseduje Svetu Evropske Unije, tudi na področju kulture in AV. Središčna tema so kulturna diplomacija, kulturna dediščina, evropske prestolnice kulture in avdiovizualne medijske storitve.
Družina in družba

Družina in družba

ARS Svet kulture, 12. januar 2017 ― V sodobnih parlamentarnih demokracijah je družina pod velikimi pritiski, veliko se od nje pričakuje, podvržena je zakonom, ki kreirajo družbo in njeno organiziranost. Tudi v družini se lahko pojavijo zasebni interesi, lobiranja, korupcija, predsodki…V Mestnem gledališču ljubljanskem je iz takšnega videnja družine nastala komedije z naslovom Družinski parlament, čeprav morda dejanskost ni tako smešna, kot […]

Naji: »V Iranu je hiphop oblika boja.«

Razpotja, 12. januar 2017 ― Miha Blažič N’toko Naji je iranski hiphoper, ki trenutno kot prosilec za mednarodno zaščito živi v Ljubljani. Preganjan zaradi svojih besedil, v katerih kritizira iranske oblasti, njihovo avtoritativnost in spreženost z islamskimi postavami, je bil prisiljen zapustiti državo. Svojo glasbo pod umetniškim imenom širi preko spleta, kjer ga spremlja nekaj stotisoč sledilcev. Do sedaj je posnel sedem albumov, aktivno pa je vključen tudi v slovenske hiphoperske kroge. Prav tako sodeluje pri upravljanju samoorganiziranega prostora Second Home v Rogu in izvedbi glasbenih delavnic ter deluje v DIY studiu. V intervjuju pripoveduje o svojem življenju, Iranu, glasbi, ki jo ustvarja, Sloveniji in prtljagi, ki jo s sabo prinese begunstvo.

Arhitektura ni več moško področje, arhitektke sooblikujejo sedanjost

ZRCalnik, 12. januar 2017 ― Arhitektura je še do nedavnega veljala za izrazito moško področje in po statističnih podatkih je v Veliki Britaniji še danes kar 76 odstotkov arhitektov moških. V Sloveniji je 56 odstotkov članov Zbornice za arhitekturo in prostor (ZAPS) ženskega spola. Kaj vpliva na položaj arhitektk v tem poklicu? Kakšne projekte izbirajo? Ali se drugače lotijo arhitekturnega… Več Arhitektura ni več moško področje, arhitektke sooblikujejo sedanjost

Vodnikova domačija

STRIP.ART.NICA, 12. januar 2017 ― Živel strip! Živela animacija! . Fino kolo Tanje Komadina & Posta Benandante*. Posvečeno Piermariu Cianiju Strip in poštna umetnost Galerija Vodnikove domačije Šiška, Vodnikova cesta 65, 1000 Ljubljana . ODPRTJE: četrtek, 12. januar 2017, ob 19.00 // do 9. 2. . V sklopu 12. mednarodnega natečaja Živel strip! Živela animacija! napovedujemo razstavo del, ki bodo […]
... zven preteklosti ...

... zven preteklosti ...

Radio Študent, 12. januar 2017 ― V tokratni oddaji bodo skozi sodobni zven improvizirane glasbe i sodobne klasike zazveneli špinet, klavikord in oud. Prisluhnili bomo novi plošči skladb za špinet CHRISTOPHA SCHILLERJA, preprosto naslovljeni Spinet, njegovemu duetu z tolkalistom CYRILOM BONDIJEM s plošče Neiges ter plošči kompozicij in improvizacij Seaside tria JOHN TILBURY, JOHN LELY, DIRAR KALASH ... JOHN TILBURY, JOHN LELY, DIRAR KALASH: Seaside (Another Timbre, 2016) John Tilbury- klavikord; John Lely- kompozicija, elektronika; Dirar Kalash- oud; Christian Wolff- kompozicija;; Another Timbre CHRISTOPH SCHILLER: Spinet (Edition Wandelweiser, 2016) Christoph Schiller- kompozicije, špinet;; Edition Wandelweiser CHRISTOPH SCHILLER & CYRIL BONDI: Neiges (Caduc, 2016) Christoph Schiller- špinet, predmeti; Cyril Bondi- tolkala, predmeti;; Caduc

Ptuj : Letni koncert MPZ KD Rogoznica

Štajerski tednik, 12. januar 2017 ― Mrzel in pričakovanj poln december so v nedeljo, 18. decembra, s pesmijo ogreli pevci MPZ KD ROGOZNICA pod vodstvom Gregorja Lačna. V prepolni dvorani Doma krajanov Rogoznicaso že 16. zapovrstjo ljubitelje pesmi in petja osvojili s svojim petjem, pozitivno energijo in sproščenostjo.
Idris Ackamoor & The Pyramids: We Be All Africans

Idris Ackamoor & The Pyramids: We Be All Africans

Radio Študent, 12. januar 2017 ― Strut, 2016   We Be All Africans by Idris Ackamoor & The Pyramids Zgodba ameriškega altovskega saksofonista Idrisa Ackamoorja, ki se je rodil leta 1951 v Chicagu kot Bruce Baker, je nadvse živopisna in po svoje simptomatična ne le za jazzovsko sceno. Njegova zasedba The Pyramids, ki je delovala v 70-ih letih, je s svojo mešanico svobodnjaškega, spiritualnega in kozmičnega jazza, funka, psihedelije in afriških tradicionalnih glasb, bila na sledi takšni zvočni izkušnji, kakršno so ponujali denimo John in Alice Coltrane, Sun Ra, Pharoah Sanders ali The Art Ensemble of Chicago. Bend je nastal kot del Black Music Ensemble-a, ki ga je vodil eden od Ackamoorjevih mentorjev, Cecil Taylor. Poseben je bil tudi zaradi tega, ker se je igranja afriških glasb učil v izvornem okolju, saj je bend študijsko obiskal kar nekaj afriških držav. Člani benda so se s tamkajšnjimi, predvsem ganskimi, glasbeniki spoprijateljili, z njimi igrali in si nabrali lep kup tradicionalnih glasbil. Kljub temu pa je delo zasedbe, ki sta jo poleg Ackamoorja sestavljala še njegova takratna žena Margo Simmons na flavti in basist Kimathi Asante, ostalo na margini. Po le treh albumih in vmesni preselitvi v San Francisco so The Pyramids leta 1977 prenehali z delovanjem. Vendar pa se je z leti glas o zasedbi širil, njihove izvirne vinilke so postale zelo iskane in bend se je, tudi po zaslugi močnega zanimanja na strani jazzovskih poznavalcev, proti koncu prvega desetletja novega tisočletja znova zbral. Med njihove večje ljubitelje spada znani didžej in producent Gilles Peterson, ki je Ackamoorju v sklopu ene izmed izdaj svojega Worldwide Festivala podelil nagrado za življenjsko delo. Pri nemški založbi Disko B sta leta 2012 izšla škatlica s ponatisom vseh treh albumov ter prvi album z novimi skladbami, Otherworldly. V Nemčiji je bil lani izdan tudi album We Be All Africans, in sicer v produkciji Maxa Weissenfelda, znanega po projektih Poets Of Rhythm ter Whitefield Brothers. Album se tok
Novice: Tone Kralj in prostor meje - Predstavitev knjige

Novice: Tone Kralj in prostor meje - Predstavitev knjige

Tolminski muzej, 12. januar 2017 ― V slikovno bogati in vsebinsko presenetljivi monografiji Tone Kralj in prostor meje nam avtor, zgodovinar dr. Egon Pelikan, predstavlja do zdaj prezrt pomen slikarja Toneta Kralja. Gre za fenomen »slovenske nacionalne markacije prostora« v času med svetovnima vojnama in med drugo svetovno vojno na etnično izpostavljenem obmejnem prostoru od Svetih Višarij do Trsta, ki ga je s poslikavami cerkva ustvaril Tone Kralj. Kraljev projekt sistematičnega ...
V Novem mestu razstava ilustracij Od muhe do slona Marjana Mančka

V Novem mestu razstava ilustracij Od muhe do slona Marjana Mančka

Misli, 12. januar 2017 ― V Galeriji Krka v Novem mestu bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo ilustracij Od muhe do slona Marjana Mančka. Mojster duhovitih ilustracij, ki so mu na 12. slovenskem bienalu ilustracij decembra lani podelili nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo, je novomeško razstavo posvetil predvsem ilustracijam z živalmi.

V Tržiču na ogled najnovejša dela slikarja Valentina Omana

Misli, 12. januar 2017 ― Tržiški muzej drevi ob 18. uri v Galeriji Paviljon odpira razstavo priznanega avstrijskega umetnika slovenskega rodu Valentina Omana Sic transit gloria hominis. Najnovejša dela, ki bodo prvič razstavljena v Tržiču in vključujejo tudi njegov najbolj znani motiv Ecce Homo, izražajo slikarjeva intimna razmišljanja o človeški minljivosti.

»Sto ljudi, sto čudi« ali Jamesov mnogoplastni izkustveni univerzum

KUD Logos, 12. januar 2017 ― William James: Raznolikost religioznega izkustva: Študija človeške narave Založba Krtina, Ljubljana 2015, str. 464; prev. Sebastjan Vörös Recenzija je bila že objavljena v filozofski reviji Analiza, št. 1, letn. XX, 2016, str. 117–122. Raznolikost religioznega izkustva (The Varieties of Religious Experience, 1902),[1] klasika eminentnega ameriškega psihologa in filozofa Williama Jamesa (1842–1910), ki je nedavno naposled izšla v [...]

Keshab Sigdel: Identiteta

Poiesis, 12. januar 2017 ― 12 črk mojega imena, skupaj, sem pomislil, oblikuje mojo identiteto. Meditiral sem o svojem imenu. Moje ime, NAPISANO Z VELIKIMI ČRKAMI, moje ime, Napisano z Malimi Črkami in Velikima Začetnicama, moje ime, v Times New Roman, velikost pisave 12, moje ime s pripono, moje ime s predpono, moje ime je prestalo niz sprememb in se spremenilo v burko!   Kdo sem? Ime! Toda tudi ime, o katerem sem meditiral, je že zdavnaj postalo številčna entiteta. 1/147: uprava preveri registracijo in potrdi mojo identiteto; 2492318: imigracijski urad preveri, ali se ujemam z vpisom in potrdi mojo nacionalnost. Moje ime mi preprečuje, da bi se identificiral; moje ime prispeva k moji ranljivosti; moje ime samo izkazuje moje neobstajanje.   Zato sem se tiho odločil, da odgrnem tančice svojega imena, da bi videl, kako moje začasne identitete tonejo v pozabo.   Prevedla Vera Pejovič in Peter Semolič   (pesem je iz dvojezične pesniške zbirke Keshaba Sigdela Barve sonca / Colours of the Sun, ki izide pri Kulturno-umetniškem društvu Poiesis januarja 2017)
Rimski spomeniki kmalu združeni v novem arheološkem parku

Rimski spomeniki kmalu združeni v novem arheološkem parku

Misli, 12. januar 2017 ― Rimski Kolosej bo kmalu postal del arheološkega parka, v katerega bodo vključeni tudi Domus aurea, Palatinski grič in rimski forumi, je napovedal italijanski minister za kulturo Dario Franceschini. Arheološki park bo vodil direktor, izbran na mednarodnem razpisu, piše italijanska tiskovna agencija Ansa.
GLASBENE NOVICE

GLASBENE NOVICE

Radio Študent, 12. januar 2017 ―   GLASBENE NOVICE: Ameriški časopis Financial Times je objavil napovedi letošnje prodaje v glasbeni industriji, v kateri je v zadnjih letih vinil spet pridobil pomembno vlogo. V objavljenem poročilu  napovedujejo, da se bo letos prodaja vinilnih plošč povečala za več kot 10 odstotkov, skladno s trendom zadnjih sedmih let. Poleg tega pričakujejo, da bo letos industrija vinila, skupaj s prodajo gramofonov in drugih dodatkov, vredna milijardo evrov, kar je številka, ki je bila nazadnje aktualna v poznih 80. letih prejšnjega stoletja. Velja omeniti tudi, da so z naglim dvigom popularnosti vinilnih plošč najbolj na udaru manjši sodelujoči oziroma v tem primeru lokalne in manjše neodvisne založbe. Podjetje Sehnheiser je predstavilo novo kolekcijo slušalk Ambeo, ki bodo uporabnikom omogočile binauralno - 3D snemanje zvoka za predvajanje na slušalkah. Načeloma so torej slušalke opremljene z dvema mikrofonoma, povezljive pa so tudi s pametnimi telefoni. Slušalke bodo dostopne v drugi polovici tega leta.  klik Britanski duo Sleaford Mods je bend, ki ne spi. Po dolgih turnejah in številnih izdajah v zadnjih letih je duo pred kratkim napovedal nov album in prvi singl z naslovom B.H.S, za katerega je  objavil tudi videospot. Album English Tapas bo izšel pri založbi Rough Trade, omenjeni videospot pa lahko preverite v prispevku  Svaštarnice na spletu RŠ. Ko smo že pri britanskih izvajalcih, omenimo še kantavtorico Lauro Marling, ki je objavila še drugi komad s prihajajočega albuma Semper Femina. Laura z novim singlom Wild Fire  še enkrat demonstrira svoje nenehno glasbeno spreminjanje skozi čas. Laetitia Sadier, najbolj znana kot pevka zasedbe Stereolab, je spet zbrala nov bend, tokrat z namenom izdaje novega albuma, ki bo naslovljen Finding Me Finding You. Album bo ižšel pri založbi Drag City Records in ga je posnela s svojimi dolgoletnimi glasbenimi sodelavci. V današnji Svaštarnici prisluhnimo komadu Undying Love For Humanity.   Svašta
Z molitvijo za pravice žensk

Z molitvijo za pravice žensk

Dnevnik, 12. januar 2017 ― V KC Tobačna 001 bodo nocoj odprli razstavo Sama si je kriva reške umetnice Milijane Babić. Razstava, ki v boju za pravice žensk kritizira nekatera dejanja Rimskokatoliške cerkve, bo na ogled do 10. februarja.
Usodne zablode

Usodne zablode

Dnevnik, 12. januar 2017 ― Američanka Donna Tartt je pisateljica nenavadne baže: stara je 53 let, doslej je napisala le tri romane v približno desetletnih razmikih in vendar so jo po izidu zadnjega romana Goldfinch leta 2013 v Timesu razglasili za eno izmed sto...
Leto 2016 najbolj zaznamovala beseda begunec

Leto 2016 najbolj zaznamovala beseda begunec

Dnevnik, 12. januar 2017 ― Ljudski glas je za besedo leta 2016 izbral besedo begunec oziroma begunka. Akcijo po vzoru podobnih tujih izborov je tokrat prvič izpeljal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Predloge za besedo leta so zbirali med 1. in 20....
Drame o nemogočem uporu

Drame o nemogočem uporu

Dnevnik, 12. januar 2017 ― Tik pred iztekom leta sta bili v Zagrebu uprizorjeni novi predstavi režiserjev Paola Magellija in Janusza Kice. Obe sta nastali po besedilih sodobnih hrvaških avtorjev.
Popotnica življenju

Popotnica življenju

Odzven, 12. januar 2017 ― Dokumentarni film Dejana Batićanina in Ane Kajzer, ki sta spremljala priprave Mladih levov na reunion koncert štirideset let po razpustitvi zasedbe, je simpatičen poklon vitalizmu, ki ga človeku vliva glasba.
še novic