Hiša kulture v Pivki, 1. junij 2017 ― Malo mesto – velika galerija2. - 23. junij 2017otvoritev: 2. junij ob 19. urisodelujoči umetniki in umetniceNevena Aleksovski-Miha PerneIvana Bajec-Simon KocjančičSonja Vulpes-Rone84Malo mesto – velika galerija je projekt društva Hiša kulture v Pivki, ki vključuje grafično delavnico, razstavo nastalih del in spremljevalni program za otroke. Hiša kulture je izbranim vizualnim umetnikom in umetnicam dala na razpolago svoj grafični atelje, v katerem so na 4-dnevni delavnici linoreza pod vodstvom Leona Zuodarja ustvarjali dela na izbrano temo. Umetniki so delali v dvojicah, vsaka od njih pa je ustvarila dve skupni grafiki. Dela so pod vodstvom kuratorke Mojce Grmek predstavljena na skupinski razstavi v prostorih Hiše kulture.Osrednja tema projekta Malo mesto – velika galerija so razmerja, in sicer tako na družbeni kot osebni ravni. Osnova za to tematiko je razmerje med galerijo v Hiši kulture, ki je edina galerija sodobne umetnosti v Primorsko-notranjski regiji, in mestom Pivka, ki se s svojimi 2000 prebivalci uvršča med mala slovenska mesta. Iz tega razmerja izhaja kompleksna pahljača družbenih odnosov, kot so denimo odnos med mestno občino in društvom, ki vodi galerijo, med zaposlenimi uradniki in samozaposlenimi sodelavci galerije, med lokalno publiko in gostujočimi umetniki itd. Namen projekta je raziskati, kako se v teh odnosih prepletajo, dopolnjujejo ali izključujejo značilnosti obeh svetov – življenje v malem mestu in delovanje sodobne umetnosti – in na tej osnovi razmisliti o vlogi, možnostih in vplivih sodobne umetnosti na slovenskem podeželju.Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo RS.

Notranjsko primorske novice » Kultura, 1. junij 2017 ― Cerknica – Prireditveni prostor Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica so na večer 30. maja napolnili verzi poezije pesnika Jožeta Udoviča. Učenci tretje triade Osnovne šole Notranjski odred Cerknica so s pomočjo režiserske taktirke mentorice Daše Joželj Kranjc pripravili večer o Jožetu Udoviču, ki so ga poimenovali po eni izmed njegovih uglasbenih pesmi skladatelja Karola Pahorja, Prečuden cvet. Recital o Jožetu Udoviču Prečuden cvet, knjižnica Cerknica, OŠ Notranjskega odreda Cerknica, 30. maj 2017 Foto: Tine Šubic V recital so stkali celovit pogled na njegovo življenje in ustvarjanje. Pesnika, pisatelja, prevajalca in esejista so osvetlili z mozaikom njegovih pesmi, razmišljanj, dnevniških in drugih zapisov, ki so jih poglobili z glasbo in projekcijo fotografij. Pesem, zvoki violin, flavte ter glasbeni vložki skupine Fletno so zaokrožili bogat kulturni večer. Mladi interpreti so dokazali, da so kos tudi tako globokim stvaritvam, kot jih je zapisoval in prevajal notranjski velikan trdnih načel. Med številnimi zadovoljnimi obiskovalci majskega večera je bil tudi pesnikov nečak Blaž Udovič, ki vrsto let sodeluje s knjižnico in je z družino reden obiskovalec njenih prireditev. Recital o Jožetu Udoviču Prečuden cvet, knjižnica Cerknica, OŠ Notranjskega odreda Cerknica, 30. maj 2017 Foto: Tine Šubic Direktorica knjižnice Marija Hribar je v uvodnem pozdravu in ob zaključnem nagovoru izrazila zadovoljstvo in veselje, da je sodelovanje šole in knjižnice plodovito. Vsem je zaželela nadaljnje skupne projekte; letošnje Gerbičevo leto je zanje lepa priložnost. Mentorica Daša Joželj Kranjc pa se je zahvalila sodelujočim in pohvalila nastopajoče, ki so kljub svoji mladosti k recitalu pristopili odgovorno in zrelo. Recital je bil eden izmed skupnih projektov šole in knjižnice ob 30-letnici smrti Jožeta Udoviča, ki jo je knjižnica 23. novembra lani obeležila s predstavitvijo monografije Jože Udovič avtorja Franceta Pibernika. Od 6. marca do 6. aprila je bila

Notranjsko primorske novice » Kultura, 1. junij 2017 ― Pivka – Prelepa sončna sobota je 27. maja kar vabila v naravo. Pred Krpanovim domom v Pivki se je zbralo ducat udeležencev tradicionalnih pohodov po poteh pivških kamnitih križev, med njimi dva otroka, tako da so se na pot odpravili predstavniki vseh generacij. Foto: Ernest Margon Prvi križ na njihovi poti je bil tisti za železnico. Je edini kamniti križ, ki ima izklesane ključe sv. Petra pod reliefno podobo Križanega. Ustno izročilo križ povezuje z zaobljubo zaradi kolere, ki je razsajala v času gradnje Južne železnice leta 1855.  Lokalni turistični vodnik Ernest Margon je predstavil križ in njegovo zgodbo, potem pa so se pohodniki povzpeli po markirani poti do naslednjega križa pod vrhom hriba Osojnica. Križ ima bogato zgodovino, saj so ga postavili v spomin gozdarjem, ki so na Osojnici med letoma 1894 in 1898 zasadili gozd črnega bora. Njihova imena so izklesana na križu in so še dobro vidna. Križ je bil tudi jabolko spora med Pivčani in Brkinci, saj so ga obračali na eno ali drugo stran, da bi jim odganjal točo in druge vremenske nevšečnosti. Foto: Ernest Margon Sledil je vzpon na vrh Osojnice. Lep razgled z vrha je bil plačilo za trud, ki so ga pohodniki vložili. Na poti navzdol so se ustavili pri gozdiču cipres, ki burijo duhove, kako so zrasle tam pod Osojnico. Cilj pa je bil spust do vasi Kal, ki se ponaša s kamnoseško tradicijo. Za to imajo zasluge predniki, ki so zapustili bogato kamnoseško dediščino, katere del so tudi kamniti križi. Na Kalu so se ustavili na stari domačiji, ki še danes izpričuje, kako so živeli v teh krajih nekoč. Šobčeva domačija  v lasti družine Tiselj Kaluža je živa priča, da so ljudje živeli od lastnega dela in kmetovanja; nudili so zavetje in pomoč furmanom – tovornikom. Tako so vsi lažje preživeli. Na domačiji so pohod zaključili v prijetnem vzdušju in z zavestjo, da so spet odstrli delček zanimive in bogate skupne preteklosti. Veseli in prijetno utrujeni so se razšli z namenom, da nadaljujejo odkrivanje lo

SEM, 1. junij 2017 ― Umetnica Bianca Baldi je bila v letu 2016 rezidenčna umetnica v SEMu v sklopu projekta SWICH. Pri seznanjanju z afriškimi zbirkami sta jo še posebej nagovorili zbirka fotografij, ki je nastala v času gradnje prve brezžične radiotelegrafske postaje v Kamini v Togu, pri kateri sta za podjetje Telefunken med letoma 1911 in 1914 delovala inženir in izumitelj Anton Codelli in njegov prijatelj Leo Poljanec, ter Poljančeva zbirka talismanov. V Ljubljani je zasnovala umetniški performans eyes in the back of your head, ki ga nadgrajuje z aktualnim projektom v razstavišču Kunstverein Harburger Bahnhof v Hamburgu. Svoja razmišljanja o aktualnem projektu je predstavila v intervjuju.