Notranjsko primorske novice » Kultura, 18. april 2018 ― Cerknica – V galeriji Krpan je do 26. aprila na ogled slikarska razstava Janeza Dragoliča in Marije Branisel, ki sta ji nadela naslov Zaupanje in volja. Medtem ko se je Branislova slikarstvu posvetila šele v zadnjih letih, je ustvarjalna pot Dragolič precej daljša in zadnja leta razstavlja v galeriji Krpan pa tudi v drugih krajih po Sloveniji in v tujini. Razstava: Janez Dragolič in Marija Branisel, galerija Krpan, Cerknica, 12. april 2018 Foto: Tine Šubic Ob odprtju razstave 12. aprila je obiskovalce pozdravil Jernej Dolničar, predsednik Kulturno-umetniškega društva Pa-leta, katerega člana sta Branislova in Dragolič; zadnji je tudi član Društva notranjskih kulturnikov Krpan. Marija Branisel slika zadnji nekaj let, na razstavi pa se predstavlja predvsem s slikami v akrilu. Dragolič je na ogled postavil akvarele, ki se jim je posvetil predvsem v zadnjih nekaj letih. Sodeluje s skupino akvarelistov, ki jih na Vrhniki vodi mojster akvarela Petar Lazarević. Ustvarjati je začel že kmalu potem, ko je končal poklicno šolo, nato pa so ga obveznosti v življenju vodile na druge poti. K ustvarjanju se je vrnil v zrelih letih. V ribniškem likovno-izobraževalnem centru Lice je dobil veliko znanja o slikarstvu in grafiki, trenutno pa se najbolj posveča akvarelu. Dragolič je eden od ustanoviteljev društva Pa-leta, v katerem vodi sekcijo slikarjev, ki ustvarjajo že dlje časa. Trenutno slikajo pod vodstvom akademskega slikarja Veljka Tomana, ki bo v galeriji Krpan razstavljal med 10. in 22. majem. V galeriji bodo kmalu na ogled tudi dela članov društva Pa-leta, in sicer od 31. maja do 14. junija. Petra Trček

SEM, 18. april 2018 ― V Sloveniji je čebelarjenje zelo razširjeno, z njim je povezana tudi bogata materialna in nesnovna kulturna dediščina; zadnja se kaže skozi znanje, veščine in vrednote čebelarjev. V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) jo predstavljamo na razstavi Kjer so čebele doma,  ki smo jo odprli 14. junija 2018. Ob razstavi zbiramo raznovrstno gradivo, tudi filmsko, prav tako pa nas vizualno gradivo zanima ob vpisovanju čebelarstva v Register nesnovne kulturne dediščine. Pregled dokumentarnih filmov pokaže, da so nosilci veščin čebelarjenja redko v središču filmske zgodbe, zato smo se v SEM odločili spodbuditi snemanje video portretov čebelarjev in čebelark ter njihovega odnosa do čebel in čebelarjenja. Pri koordinaciji varovanja nesnovne kulturne dediščine namreč opažamo, da imajo nosilci dediščine veliko željo po dokumentiranju svoje dediščine in pogosto tudi potrebna znanja. Vabimo vas torej, da posnamete video portrete čebelarjev in čebelark vseh starosti, v tradicionalnih in urbanih prostorih Slovenije. Čebelarji ali čebelarke naj bodo posneti v svojem delovnem okolju, portret naj lovi ravnotežje med prikazom delovnih postopkov in razkrivanjem odnosa do čebelarjenja in čebel: od koga so se naučili znanj o čebelarstvu, kako so jih sami razvijali naprej in komu jih predajajo, kaj jim čebelarjenje pomeni in kako je udeležena družina ter kako je njihovo delovanje vpeto v skupnost, društva ali zveze. Ob snemanju priporočamo enotnost časa in prostora: čebelar ali čebelarka naj govorita med delom v okolju, kjer poteka njuna dejavnost; video portret pa seveda lahko sestavlja več zaporednih prizorov, posnetih na različnih prizoriščih, če tako terjajo delovni postopki. Video filmi naj predstavijo pristno zvočno podobo in energijo čebelarjenja, predvsem skozi zvoke naravnega in kulturnega okolja. Izdelke opremite z naslovom in na koncu navedite podatke o avtorjih. Video portreti naj bodo dolgi od 5 do 10 minut. Priporočeni format je mp4, velikost filma pa od 200 do 1000 Mb.