Šentjakobsko gledališče praznuje sto let

SiGledal, 12. december 2020 ― Šentjakobsko gledališče Ljubljana, ki velja za najstarejše ljubiteljsko repertoarno gledališče v Sloveniji, deluje že sto let. Ob jubileju so načrtovali osrednjo slovesnost, a sta jim načrte prekrižali epidemija in potekajoča prenova odra. Slovesnost so prestavili v prihodnje leto.
Kovidska (hiper)produkcija Cirkulacije 2Covid (hyper)production of Cirkulacija 2

Kovidska (hiper)produkcija Cirkulacije 2Covid (hyper)production of Cirkulacija 2

Cirkulacija 2, 12. december 2020 ― Proizvodni procesi zaradi virusa covid-19 tudi na področju kulturnih industrij ne morejo obstati! Tekoči trak Cirkulacije 2 in povezanih iniciativ tako deluje naprej! Podzemne procese lahko varno opazujete iz domačih naslonjačev… Napovedi bližnjih produkcij: Že v soboto, 12. decembra 2020 ob 19.00 lahko prisostvujete dogodku, ki ga pripravljajo abecedarji sodelujoči pri seriji razširjeno-glasbeno-raziskovalnih dogodkov Studio_8.1. Gledalnica in poslušalnica: https://abeceda.io/Studio-8-1-_-K...

Planica 2020 ni Šmarna gora 2002

Urbani (Jaša Lorenčič), 12. december 2020 ― Tam, na drugem koncu sveta, sta se skregala dva na vrhuncu ene zgodbe. Oba dokazana nadkvaliteta. Najprej sta si povedala drug drugemu, no, bolj en drugemu. Ampak sta si. V ksiht. Za zaprtimi vrati. Tja, kamor se ne hodi, no, razen če si predsednik, ki rad čisti kopačke in javno podobo. V slačilnici. In potem […] The post Planica 2020 ni Šmarna gora 2002 appeared first on Urbani.
Telo in puščavski pesek

Telo in puščavski pesek

LUD Literatura, 12. december 2020 ― Dekleva se pri svojem proznem pisanju pogosto naslanja na preverjene biografije umetnikov ali kako drugače zanimivih in izstopajočih posameznikov, zdi se, da mu naslanjanje na biografije kot pesniku, ki ima morda zagate s pripovedovanjem in strukturiranjem pripovedi ali si želi pomagati z najdenimi močnimi in izstopajočimi značaji, ki naj bodo motor romanesknega dogajanja, daje podlago, čez katero potem dopisuje lastne ugotovitve in razmišljanja.
Emily in Paris (Emily v Parizu), 1. sezona

Emily in Paris (Emily v Parizu), 1. sezona

Koridor, 12. december 2020 ― Eskapizem in pandemija gresta z roko v roki. Tukaj stopi v igro Netlixova Emily in Paris, kaj več pozitivnega pa o seriji težko rečemo. The post Emily in Paris (Emily v Parizu), 1. sezona appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Zapisi iz brloga: Jasmina Založnik

SiGledal, 12. december 2020 ― V času ukrepov za zajezitev novega koronavirusa vabimo gledališke ustvarjalce k pisanju o času, v katerem živimo, in o njihovem doživljanju prekinitve stika z gledalci. – Jasmina Založnik: "Manjkajo nam telesa in njihove energije, manjka hrup in živ odziv, dolgi pogovori in debate, mimobežni nasmehi in dotiki, trk kozarca, vznemirjenost ob pričetku, koncu in tudi povsod vmes, energija, ki je splet ne ponuja."

Ljubezensko pismo publiki

SiGledal, 12. december 2020 ― To jesen so vrata slovenskih gledališč zaradi obvladovanja epidemije kovida 19 zaprta za občinstvo. Zato v času zaustavitve gledalci v rubriki »Pismo mojemu igralcu« pišejo igralcem in drugim gledališkim ustvarjalcem o tem, kako zelo pogrešajo živo umetnost in kaj vse jim ta pomeni. Napišite pismo svojemu igralcu tudi vi. Pošljite ga na sigledal@gmail.com. – Gledalka Sara Horžen piše publiki.
"V Srbiji je nastal mali Hollywood"

"V Srbiji je nastal mali Hollywood"

MMC Film, 12. december 2020 ― Aleksandra Balmazović že vrsto let igralsko kariero goji med Slovenijo in Srbijo. Pravkar je v srbščini in slovenščini zaigrala v dveh televizijskih nadaljevankah, spustila se je tudi v producentske vode, želi posneti film o Nikoli Tesli.
Začel se bo festival LGBT filma prek spleta

Začel se bo festival LGBT filma prek spleta

Misli, 12. december 2020 ― Na spletu se bo danes začel 36. festival LGBT filma. Do 20. decembra bo ponudil 18 celovečernih in dokumentarnih ter 17 kratkih filmov, ki si jih bo brezplačno mogoče ogledati na platformi Cinesquare in prek Vimea. Občinstvo bo lahko glasovalo za najboljši film, ki ga nameravajo še enkrat prikazati v podaljšku festivala v kinoteki.

12. decembra 1892 se je v Gorici rodil Milko Kos, slovenski zgodovinar in geograf

Kamra.si, 12. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. decembra 1892 se je v Gorici rodil Milko Kos, slovenski zgodovinar in geograf. Umrl je 24. marca 1972 v Ljubljani.  Rodil se je v Gorici očetu Francu in materi Mariji. V Gorici je obiskoval osnovno šolo in nato gimnazijo, ki jo je končal leta 1911. Na Dunaju je študiral zgodovino in geografijo; doktoriral je leta 1916. Kasneje je na Dunaju in v Parizu študiral še pomožne zgodovinske vede. Zgodovinar je bil že njegov oče, Franc Kos, in M. Kos se je za študij zgodovine odločil zgodaj. Njegova prva objava je bila razprava Zemljiške razmere po Selški dolini leta 1630, ki jo je kot srednješolec objavil leta 1911. Po študiju je v času prve svetovne vojne delal v arhivu na Dunaju, potem odšel na izpopolnjevanje v Pariz. Po vrnitvi je delal v rokopisnem oddelku knjižnice (današnje NUK), od tu pa se je začela akademska pot, ki je trajala dobrih štirideset let. Najprej kot docent za pomožne zgodovinske vede v Beogradu (1924), zatem kot izredni profesor na filozofski fakulteti v Zagrebu (1925). Leto kasneje je v Ljubljani na Filozofski fakulteti postal najprej izredni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede, leta 1934 pa redni profesor. Nekaj let je predaval tudi zgodovino Slovencev do 1918 in srednjeveško zgodovino Slovencev. Na fakulteti je delal do upokojitve. Poleg profesorskega dela je opravljal še številne druge funkcije: bil je dekan, prodekan, rektor, prorektor. Sodeloval je pri nastanku Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bil je predstojnik oddelka za zgodovino na fakulteti, član združenj, društev in ustanov, sodelavec številnih zgodovinskih časopisov in publikacij, sodeloval je na kongresih in mednarodnih forumih. Upokojil se je leta 1965, vendar je potem predaval še dve leti. Umrl je v Ljubljani leta 1972. Dela:Pisal je knjige, ocene, clanke, razprave; bogata bibliografija obsega preko 350 del. Tu je omenjenih le nekaj: Brižinski spomeniki: uvod, paleografski in foneticni prepis (prevod

12. decembra 2018 je umrl dr. Ivan Stopar, slovenski umetnostni zgodovinar, konservator in kastelolog.

Kamra.si, 12. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. decembra 2018 je umrl dr. Ivan Stopar, slovenski umetnostni zgodovinar, konservator in kastelolog. Rodil se je 29. aprila 1929 v Ljubljani.  Dr. Ivan Stopar je sodil med ugledne slovenske umetnostne zgodovinarje in konservatorje, katerega delo ni bilo prepoznavno le v Sloveniji, temveč tudi širše v Evropi. To velja zlasti za grajsko arhitekturo, saj je sodil med utemeljitelje kastelologije na Slovenskem kot samostojne vede.Življenje in delo dr. Stoparja je bilo od leta 1964 tesno povezano z mestom Celje ter širšo celjsko regijo. Ob ustanovitvi Zavoda za spomeniško varstvo v Celju je   postal njegov prvi ravnatelj ter s trdim in vztrajnim delom organiziral in strokovno utemeljil spomeniškovarstveno službo najprej v celjski regiji, kasneje pa tudi v delu Zasavja in Posavja; postavil je tudi temelje Zavodovi dokumentaciji, ki je po obsegu in pomenu prerasla v trajen vir za proučevanje kulturne dediščine.Kot odgovorni konservator je vodil obnovo številnih spomenikov v Celju, med njimi opatijsko cerkev sv. Danijela, Knežji dvorec in Stari grad. Med prvimi konservatorji na Slovenskem je posvečal pozornost tudi historičnim urbanim celotam, tako je tudi za staro mestno jedro Celja že zelo zgodaj opredelil spomeniškovarstvene smernice za prenovo, ki so izhajale iz analize urbanističnega razvoja mesta: njegova študija Spomeniškovarstveni red za staro mestno jedro v Celju (Celjski zbornik 1968) je bila v svojem času pionirsko delo in v marsičem še danes ni presežena.Posebno mesto v njegovem delu imajo gradovi, izdelal je natančno topografijo gradov v vzhodni in osrednji Sloveniji.

12. decembra 1911 je v Gradcu umrl Mihael Bergmann, zdravnik in hmeljar

Kamra.si, 12. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. decembra 1911 je v Gradcu umrl Mihael Bergmann, zdravnik in hmeljar. Rodil se je 16. oktobra 1850 na Vranskem. Po končanem šolanju in študiju medicine leta 1873 se je kot zdravnik splošne prakse leta 1875 naselil v Žalcu in se poročil z Žalčanko Fani Roblek. Bil je uspešen in priljubljen zdravnik, saj so k njemu hodili ne samo iz Savinjske doline, temveč tudi iz Koroške in Kranjske. Bil je tudi član občinskega odbora, soustanovitelj gasilskega društva, član odbora Savinjske posojilnice, član Društva za olepšanje trga Žalec, sodeloval je pri organizaciji in ustanovitvi žalske elektrarne. Svoj prosti čas pa je namenil pospeševanju hmeljarstva. Bil je dolgoletni predsednik Hmeljarskega društva in leta 1902 ustanovljene zadruge Hmeljarna. Uspešno se je udeleževal lokalnih in svetovnih hmeljskih razstav in bil tako med tistimi, ki so savinjskemu hmelju priborili svetovni sloves. Po težki operaciji je umrl v bolnišnici v Gradcu. Pokopan je na žalskem pokopališču. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/dr-bergmann-mihael/
še novic