Kamra.si, 31. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. decembra 1902 je v Celju umrl Gustav Stiger, celjski župan. Rodil se je 2. maja 1848 v Celju.   Stigerji so bili ena najbolj znanih celjskih nemških trgovskih družin. Gustav je bil že leta 1879 izvoljen v celjski občinski odbor, leta 1888 postal podžupan, po smrti dolgoletnega župana Neckermanna v letu 1893 pa celjski župan. Na tem mestu je ostal vse do 25. julija 1902, ko je zaradi zdravstvenih razlogov odstopil s položaja. Njegov odstop je veljal kot začasen, vendar se v aktivni vlogi ni več vrnil v občinski odbor. Šele po njegovi smrti ga je v polni meri nadomestil dotedanji podžupan in namestnik Julius Rakusch, nekaj mesecev pred smrtjo pa ga je občinski odbor odlikoval s častnim meščanstvom. Izrazit čut za poslovnost in organizacijo je zaznamoval tudi njegovo upravljanje mestnega proračuna. Veljal je za odličnega gospodarja, ki je daljnovidno poskrbel za nekatere temeljite izboljšave mestne infrastrukture in imel velik čut za urejenost mesta ter razvoj turizma. Krepko izboljšavo sta doživeli električno in komunalno omrežje, mestno pokopališče in vrsta drugih objektov javnega značaja. Zaradi urejenosti je mesto leta 1897 od c. kr. prezidija za javno upravo prejelo posebno priznanje za neoporečno javno higieno. Uspešen gospodarski razvoj mesta je sovpadal tudi z naraščajočimi nacionalnimi trenji, zato je logično, da so županove poslovne poteze v prvi vrsti krepile gospodarsko in politično prevlado celjskega Nemštva. Bil je preizkušen politični kader, ki si je z vsem srcem prizadeval, da bi preprečil slovensko–nemške vzporednice na celjski nižji gimnaziji in nemški mestni časnik Deutsche Wacht ga v skladu z nemško mitologijo označuje kot »Zvestega Eckarta«, torej kot ideal nemške nacionalne pripadnosti. Obratno je bila sočasna slovenska Domovina do njegovih zlasti političnih potez zelo kritična. Zgodovinar Gubo omenja njegov socialni čut in v svoji zgodovini Celja omenja, da je v oporoki mestnemu skrbstvenemu skladu zapu

Kamra.si, 31. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. decembra 1979 je v Mariboru umrla Klara Kukovec, zdravnica. Rodila se je 12. julija 1883.   Klara Kukovec se je rodila kot Kaja Lea Doktor v nekdanji carski Rusiji, v Hersonu, ki danes sodi pod Ukrajino. Rodila se je v premožno judovsko družino in se kljub nasprotovanju očeta ter družbenim razmeram, ki niso bile naklonjene izobraževanju žensk, po končani gimnaziji odpravila na študij medicine v Švico. Po treh letih šolanja v Ženevi je njena družina v rusko-japonski vojni izgubila vse premoženje in prepuščena je bila sama sebi. Da je lahko financirala preostanek študija, je odšla v Bern, kjer je v nočnem času delala v sanatoriju, podnevi pa študirala. Potem se je zaposlila kot sekundarijka pri profesorju Krönleinu v Zürichu in tam nadaljevala s študijem, ki ga je zaključila leta 1908 v Lozani. Istega leta se je poročila s Slovencem iz Ljutomera, Jankom Kukovcem in rodila prvega sina Vlada. Preselili so se v Ljutomer, Klara pa je želela v Gradcu odpreti zasebno ambulanto, a so njeno prošnjo zavrnili. Avstrija je namreč od žensk zahtevala, da ponovijo vse izpite, če želijo, da jim priznajo že pridobljeno medicinsko izobrazbo. Poleg tega so od nje zahtevali, da opravi izpit iz Grščine v državi, kjer je končala gimnazijo. Po izpitu v Rusiji ji je nadaljnje priznavanje diplome onemogočila diagnosticirana tuberkuloza. Za nekaj časa se je pridružila zdravnikom, ki so se borili proti koleri, ko pa je ugotovila, da so ji postavili napačno diagnozo, se je vrnila domov. Obiskala je tudi moža, ki je delal v Firencah. Nadaljevala je s prizadevanji za priznanje diplome v Avstriji in delala pri ginekologu prof. Knauerju in pediatru prof. Zangerju. Leta 1910, tik pred rojstvom drugega sina, ji je uspelo v Gradcu diplomirati.Že naslednje leto je bila prva ženska, ki je odprla zasebno ordinacijo v Trstu (Italija), obenem je bila edina ženska zdravnica v mestu. Ambulanta je bila namenjena ženskim in otroškim boleznim in kljub temu, da ni govo