Kamra.si, 12. februar 2021 ― Že kmalu po praznični nedelji, 6. septembra 1868, ko se je na takratnih žalskih travnikih odvijal II. slovenski tabor, kjer so med drugim zahtevali Zedinjeno Slovenijo in uvedbo slovenskega jezika v vse šole, urade in cerkve, se je ne samo v Žalcu, temveč tudi po drugih krajih Spodnje Savinjske doline razcvetelo društveno življenje. Ustanavljati so se začela razna bralna društva, čitalnice, kulturna društva, športna društva, humana društva in gospodarske organizacije. Med te potrebne in dobrodošle človekoljubne organizacije štejemo tudi 13. februarja 1881 uradno ustanovljeno Požarno brambo Žalec.

Kamra.si, 12. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. februarja 1974 je v Ljubljani umrl Luka Kramolc, slovenski skladatelj, pedagog in zbiralec ljudskih pesmi. Rodil se je 14. oktobra 1892 v Šentanelu nad Prevaljami.  Na Dunaju je leta 1914. diplomiral na Akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost. Po končani akademiji je bil mobiliziran in je kot pešak služil v avstrijski vojski do 29. oktobra 1918.  V letih 1918/20  je postal tajnik in vodja preskrbe občine Mežica. Opravljal je tudi službo organista in vodil pevski zbor. Aktivno je sodeloval pri plebiscitu. Leta 1920 je na povabilo Mateja Hubada odšel v Ljubljano za tajnika in učitelja mladinskega petja in klavirja na Konservatorij glasbene matice. Hkrati je  študiral na konservatoriju. Poročil se je z Marijo Wyzovrek in leta 1922 se jima je rodil sin Božidar, leto za njim Nikolaj. Diplomiral je iz glasbe in petja v letu 1924. Po diplomi je vse do upokojitve l. 1950 služboval kot glasbeni pedagog. 

Kamra.si, 12. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. februarja 1887 se je v Celju rodil Konrad Gologranc, gradbenik, podjetnik in gasilec Umrl je 9. decembra 1976 v Celju.  Konrad Gologranc je predstavnik družine gradbenih podjetnikov, ki je v Celju zgradila več javnih in zasebnih stavb. Že njegov oče Ferdinand, ki izhaja iz okolice Vojnika, je zgradil Narodni dom, Sokolski dom ter več meščanskih hiš na Cankarjevi ulici, na Mariborski cesti pa leta 1893 tudi nadstropno hišo za svojo družino. Družinsko tradicijo je po Ferdinandu nadaljeval sin Konrad, ki je – tako kot njegov oče – tudi sam zgradil več hiš na Mariborski cesti, okoliško šolo (danes I. osnovno šolo), proizvodno halo tovarne emajlirane posode, stanovanjski vili za Westnove inženirje in uradnike ter stanovanja za delavce v Gaberju, leta 1926 pa je renoviral blagovnico Stermecki. Njegovo najbolj znano delo je verjetno izgradnja Ljudske posojilnice na Vodnikovi ulici. Monumentalno stavbo Ljudske posojilnice, katoliške posvetne ustanove, je Plečnik kot paralelo ljubljanski Vzajemni zasnoval z idejo, da bi dal mestu ob še vedno prevladujočih historičnih palačah, ki so nastale kot simboli močne navzočnosti Nemcev v Celju, sodoben videz, z njenimi gabariti pa je določil tudi merilo za pozidavo njene neposredne okolice. Stavba je bila zgrajena za dejavnosti banke, trgovine in stanovanj, imela pa je tudi gledališko dvorano. Z mislijo na lokalne gospodarske koristi so zidavo zaupali celjskemu gradbenemu podjetju Konrada Gologranca.Podjetniški duh je torej preveval več generacij. Konrad je imel okoli 80 redno in do 250 sezonsko zaposlenih. Ob stanovanjski hiši so stale pisarne in provizorij za obrt, za hišo pa tudi hlev za živino. Gologranc je večino dela opravljal na terenu; gradil je hiše za naročnike oziroma za trg, s posamezniki pa je imel letne pogodbe o vzdrževanju hiš, med drugim tudi z Westnom. V družini Konrada Gologranca, ki je živela v visokem pritličju, je bilo pet otrok. V nadstropju so v enem stanovanju živeli