Novice

2023-01-30

Sturle Dagsland

Sturle Dagsland

Radio Študent, 30. januar 2023 ― V tokratnem RŠ intervjuju gostimo Sturle Dagsland, odmeven norverški avantfolk projekt, ki je aktiven od leta 2011. Gre za bratsko navezo, ki jo sestavljata inštrumentalist Sjur Dagsland in vokalist Sturle Dagsland.

Aktivizem in umetnost v Lahovem romanesknem prvencu

Vrabec Anarhist, 30. januar 2023 ― Če ste se pri prebiranju Dostojevskega naučili in utrdili, da je smisel v poti branja obsežnega gradiva ne v cilju, vam ne bo zmanjkalo kondicije in navdiha za roman, ki se posveča vprašanjem koncepta nasilja in zla, aktivizma in umetnosti, terapevtskih učinkov branja. The post Aktivizem in umetnost v Lahovem romanesknem prvencu first appeared on Vrabec Anarhist.

V iskanju izgubljenega Studenca

Vrabec Anarhist, 30. januar 2023 ― Vendar pa skozi branje Kanonijeve knjige dobimo neko drugo, krožno ali spiralno perspektivo časa, v kateri se starost znova približa igrivosti otroštva, in v kateri preteklost odtujenega mesta ni izgubljena. The post V iskanju izgubljenega Studenca first appeared on Vrabec Anarhist.

ART YARD v Štepanjskem naselju: KUL-TURA MED BLOKI! (6.-8.2.)

Ana Monro, 30. januar 2023 ― V čast in obeležitev osrednjega slovenskega kulturnega praznika, bomo skupaj z zavodom Mladi zmaji in člani ekipe njihovega mobilnega mladinskega centra Ljuba & Drago, v okviru projekta sosedskega gledališča Art Yard med 6. in 8. februarjem v največji slovenski soseski, tj. Štepanjsko naselje v Ljubljani, izvedli mobilni oziroma potujoči kulturno-družabni program KUL-TURA MED BLOKI. Prva dva dni ... The post ART YARD v Štepanjskem naselju: KUL-TURA MED BLOKI! (6.-8.2.) appeared first on Ana Monro.
Med snemanjem porabil 500 zobotrebcev

Med snemanjem porabil 500 zobotrebcev

Štajerski tednik, 30. januar 2023 ― Od 12. januarja je v kinih na ogled novi slovenski film Dedek gre na jug, ki se žanrsko uvršča med kriminalko in komedijo. Nastal je 31 let po filmu Babica gre na jug. V Nastajal je v nemogočih razmerah, ne samo zaradi zapiranja v meje občin; eno leto tudi niso dobili denarja. Vzdušje na snemanju pa je bilo takšno, kot je sam film.

Že v miru pokajena cigareta lahko predstavlja vso svobodo tega sveta

Vrabec Anarhist, 30. januar 2023 ― Tudi v drugem romanu je, podobno kot v prvencu, avtor skonstruiral odnos z drugim, saj šele v odnosu z drugim najdemo sebe, toda parodični odnos nakazuje, da se Andraž Rožman samozaveda literarnih konvencij in vzpostavlja kritični odnos do žanra družbenega romana. The post Že v miru pokajena cigareta lahko predstavlja vso svobodo tega sveta first appeared on Vrabec Anarhist.
Miha Majes: Hi!poteze3. – 24. februar 2023otvoritev: 3. februar...

Miha Majes: Hi!poteze3. – 24. februar 2023otvoritev: 3. februar...

Hiša kulture v Pivki, 30. januar 2023 ― Miha Majes: Hi!poteze3. – 24. februar 2023otvoritev: 3. februar ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekMiha Majes je vizualni umetnik najmlajše generacije, ki ustvarja na področjih slikarstva, grafike in prostorske instalacije. Svoj vizualni jezik opredeljuje kot milenijski pogled na pop art v poznem kapitalizmu oziroma kot prisvajanje potrošniške estetike za naslavljanje pomanjkljive sposobnosti mišljenja v sodobni družbi. V skladu s tem v svojih delih pogosto uporablja ikonografijo pop- in sub- kultur(e), vanje vključuje različne vsakdanje predmete (igrače, pripomočke, okraske, oblačila…), vse to pa začini z elementi iz osebne mitologije, ki se je izoblikovala skozi odraščanje na slovenskem podeželju. Dela, ki jih predstavlja na tokratni razstavi, povezuje naslov Hi!poteze. Povzet je po izhodiščni sliki celotne razstave, ki prikazuje ogrado, v kateri je zaprto fantastično bitje, sestavljeno iz delov različnih živali, ob njem pa stoji počeno jajce z razprtimi krili. Slika predstavlja na eni strani zaprtost domišljije ali ustvarjalnosti v (umetniški) sistem oziroma strukturo, na drugi pa željo po osvoboditvi. Naslov Hi!poteze torej povzema umetnikovo raziskovanje novih načinov izražanja v umetniški produkciji. Z ozirom na to pridobi izraz hipoteze nekoliko drugačen pomen od običajnega, kar umetnik tudi zaznamuje z medklicajem. Če v polju znanosti označuje trditev, ki jo je potrebno dokazati ali potrditi, tu, v polju umetnosti predstavlja nekakšno antitezo obstoječemu, konceptualno odprto postavko, ki ima lahko več možnih rešitev. Ena od umetnikovih hi!potez se nanaša na način, kako so umetniška dela ustvarjena in posledično tudi razstavljena. Umetnik na razstavi predstavlja slike in objekte, ki jih jukstapozicijsko vmešča v galerijski prostor kot instalacijo. Slike in objekti so nastajali vzporedno, umetnik pa je s tem, ko je prehajal iz slike v objekt in nazaj, puščal formo vseskozi odprto za nove rešitve. Postopnost in eksperimentalnost ustvarjalnega procesa s
Projekt »Ostel« in Ravnikarjeve gobe ob Tivolski cesti v Ljubljani

Projekt »Ostel« in Ravnikarjeve gobe ob Tivolski cesti v Ljubljani

OUTSIDER, 30. januar 2023 ― Tri konoidne nadstrešnice, ki se pnejo nad pritličnim servisnim objektom in točilnimi mesti bencinske črpalke na severni strani Tivolske ceste v Ljubljani, so mojstrovina arhitekturnega oblikovanja Edvarda Ravnikarja, ki kaže vrhunski spoj geometričnega znanja, konstrukcijske logike in kreativnosti. Železobetonske lupine z razponom 19 metrov, podprte z enim, kiparsko formiranim stebrom, sodijo med prve gobaste in […]

Po Sloveniji in v Trstu osmi festival Kavč

SiGledal, 30. januar 2023 ― Po Sloveniji in v Trstu bo od danes do 5. februarja potekal osmi festival Kavč, ki umetnost pripelje na domove in v prostore, ki običajno ne gostijo tovrstnih dogodkov. Zavzel bo 150 nekonvencionalnih prizorišč v večjih mestih in tudi na podeželju. Vsak dan opoldne ga bo neposredno prenašal tudi spletni radio Žica.
NINA ČELHAR: POGLEDI IN ZASTRTJA

NINA ČELHAR: POGLEDI IN ZASTRTJA

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 30. januar 2023 ― Ustvarjalno delo slikarke Nine Čelhar, diplomantke ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, temelji na raziskovanju človekovega odnosa do njegovega bivalnega okolja. Navdih za dela, v katerih raziskuje relacijo človek – predmet – prostor, je sprva črpala iz lastnih bivalnih prostorov. Pozneje pa je kot slikarske predloge začela uporabljati fotografije sodobnih enodružinskih hiš, ki jih je našla na svetovnem spletu – a ne kakršnihkoli. Podobe hiš, ki jo najbolj pritegnejo, imajo formalno izhodišče v modernistični arhitekturi, ki se odlikuje po funkcionalnosti, jasnih geometrijskih linijah, uporabi naravnih materialov, velikih steklenih površinah in povezanosti z zunanjo krajino. V vseh primerih pa gre za objekte, ki predstavljajo po njenem mnenju idealno bivalno okolje sodobnega človeka: arhitekture, ki vzbujajo občutja miru, tišine, varnosti, domačnosti, udobja in lepote. Slike, ki jih je Nina Čelhar ustvarila v zadnjih letih, lahko razvrstimo v dva motivna sklopa. Prvi prikazuje nekakšne portrete enodružinskih hiš, upodobljene z bistvenimi stavbnimi elementi, ki nakazujejo zgolj njihovo osnovno obliko in ritem odprtin. Na posameznih slikah opazimo tudi različne variante iste hiše, ki je upodobljena z različnih perspektiv. Avtorico namreč zanima, ali se s spreminjanjem zornega kota naslikanih arhitektur spreminja tudi vzdušje na slikah. V primerjavi s preteklimi deli, na katerih je bila narava zgolj nekakšna organska kulisa ob golih betonskih hišah, zavzema krajina na novih slikah pretežni del slikovnega polja. Narava je prikazana kot sestavni, nepogrešljivi del človekovega bivalnega okolja, saj so grajeni elementi popolnoma zliti z zelenjem v enovito celoto. Hkrati pa zelene površine, ki so upodobljene s hitrimi, skicoznimi potezami, dinamizirajo stroge geometrične oblike stavb in ustvarjajo na slikah vtis neprestano spreminjajoče se stvarnosti. Prikaz razpoloženja prevladuje tudi na upodobitvah interjerjev, ki predstavljajo drugi sklop razstavljen
Ko izzoveš samega sebe

Ko izzoveš samega sebe

Odzven, 30. januar 2023 ― Na plošči Figura se nam The Canyon Observer predstavlja v razširjeni zasedbi. Na njej se razvnema ideja stapljanja freejazzovske vihre s sludgevskim težaštvom, postrockovsko širino in post(black)metalsko srhljivko.
še novic