Radio Študent, 6. februar 2015 ― Norveška vlada je poskusila s kriminalizacijo beračenja in pomoči brezdomcev. Ob tem je naletela na številne kritike in načrti so zaenkrat opuščeni. Včeraj je norveška premierka Erna Solberg, po tem, ko je ugotovila, da v parlamentu zanj ne bo zadostne podpore, umaknila predlog novega zakona. Ta bi sicer v primeru sprejetja uvedel nacionalno prepoved za beračenje na ulicah, za kar so bile predvidene denarne kazni in zaporna kazen do enega leta, ter kazni predvidel še za tiste, ki brezdomcem pomagajo z denarjem, hrano ali zatočiščem. Ena od utemeljitev vladajočih strank je bila, da bo zakon dejansko ciljal na organiziran kriminal, da se z njim naslavlja organiziran posel, ki ga izvajajo mreže beračev. Glede resničnosti trditev o skupinskem delovanju beračev in celo kriminalnih mrežah se mnenja krešejo. Te sicer obstajajo, a ne v takšnem obsegu, kot bi si ga želeli predstaviti norveški zakonodajalci. Frode Sulland, predsednik obrambne skupine znotraj norveške odvetniške zbornice, izpostavi problem posploševanja na vsako pomoč, ki bi ga uvedel zakon. Izjava Medtem ko je po eni strani torej problem posploševanje zakona, se je pojavil tudi pomislek glede možnosti, da bodo učinki zakona najbolj prizadeli romsko skupnost. Je bil to realen pomislek glede na strukturo brezdomcev? Izjava Ne gre za prvo delovanje vlade v smer kriminalizacije beračenja. V letu 2014 so že bile občinskim svetom dodeljene pravice, ki jim omogočajo prepoved beračenja na območjih pod njihovim nadzorom. Novi zakon bi to pravico dal državi. Do podobne situacije je prišlo tudi na Madžarskem, kjer državni napad na brezdomce poteka že več let. Tudi tam je zakon določil le to, da lahko lokalne oblasti same odločajo o kriminalizaciji brezdomstva, kar so številne tudi storile. Rita Bence iz Madžarske unije za državljanske svoboščine pojasni ta odnos med državnimi zakoni in pristojnostmi lokalnih oblasti ter željo organizacije po ukinitvi zakona. Podoben zakon je sicer pred leti že zavrni

Radio Študent, 6. februar 2015 ― V počastitev stoletnice Vitomila Zupana, čeprav skoraj leto dni po njej, bo danes v Mali drami premierno uprizorjena predstava Zastave – Mož - Slepota. Naslov sestoji iz naslovov treh Zupanovih pesmi (za predstavo jih je uglasbil Narat), sama predstava pa iz treh Zupanovih dramskih tekstov, ki se medsebojno prepletajo kot igra v igri v igri. Krajše igre Atentator in kralj, Črvi in Bele rakete lete na Amsterdam je režiser Mare Bulc združil v eno. Kaj povezuje te Zupanove igre, smo povprašali asistentko dramaturgije, ki je sodelovala pri predstavi, Urško Sajko. *Izjava se nahaja v posnetku. Urško smo povprašali še, kako dobro mu je to uspelo. *Izjava se nahaja v posnetku. Izgleda torej, kot da bo predstava, paradoksno, ravno s svojim utajevanjem v nekaterih izmed teh tekstov sicer prisotnega eksplicitnega kazanja golote, seksualnosti in nasilja dokazala, da je Zupanovo pisanje, ki kritizira prav tovrstne predsodke, dandanes še kako aktualno.