Novice

aktualno

Pisatelji blejsko srečanje vidijo kot enega redkih prostorov za pogovor

Misli, 8. maj 2015 ― Bled, 8. maja (STA) – Blejska srečanja pisateljev iz vsega sveta, ki jih letno pripravlja slovenski center PEN, so eden redkih prostorov za pogovor o literaturi, idejah in načinih delovanja. Zato so zelo pomembna, ob zaključku 47. srečanja ocenjujejo zbrani pisatelji. Velik pomen pripisujejo razpravam o svetovnih problemih in delovanju odbora za mir. Kot je […]

Majska oddaja Alterica na Radiu Odmev

Prepih ~ Draft (Tea Hvala), 8. maj 2015 ― Radijska oddaja o mladinski kulturi Alterica se jutri, 9. maja, ob 17.00 vrača na valove Radia Odmev. Osrednji del oddaje bo posvečen zadružništvu, o katerem je konec aprila na vlažni strani Zapoške predavala Jadranka Vesel iz Raziskovalnega inštituta za socialno ekonomijo (RISE). Govora bo tudi o akciji Nikoli več!, s katero je CMAK ob dnevu boja proti okupatorju problematiziral sodobni
Živi Zid - Kdo smo mi!?

Živi Zid - Kdo smo mi!?

SPRP, 8. maj 2015 ― Naslovnica Album: Kdo smo mi!? Skupina: Živi Zid Žanr: pank rock Format: CD Datum: marec, 2015 Založba: Front Rock Tokrat predstavljamo najnovejši izdelek štajerskega banda Živi zid z naslovom Kdo smo mi?! Fojtl in druščina so sicer že kr dolgodelujoč band, saj delujejo že od leta 1999, ko se je Franci Novak-Fojtl takrat bobnar legendarnih CZD odločil po dolgem času v roke vzeti kitaro in narediti še en vzporeden projekt.Da mu kitara ni ravno tuja je dokazoval že v davnih 80h letih pri bandu Führer.Prvotna zasedba Živega zida je bila malo drugačna,prav tako je bil stil glasbe močno podvržen vplivom CZD. No čas teče, zasedbe se spreminjajo,prav tako pa glasbeni vplivi. O današnjem Živem Zidu ne moremo več govoriti kot o kopiji Fojtlovega nekdanjega banda. Živi Zid so baje avtohtona glasbena sorta, ki uspeva izključno v murski dolini. No ja, moramo priznati, da so fantje in dekle uspeli svoj glas razširiti tudi preko lokalnih okvirjev. Ne moremo govoriti samo o bendu, saj se na njega veže še več zadev, kot so organiziranja koncertov (legendarni Fojtlstock), delujejo pa tudi pedagoško z pomaganjem novim glasbenega ustvarjanja željnim mladcem in mladenkam. Ker čas teče in ljudje odraščajo so člani Živega Zida v času svojega delovanja tudi odrasli, postali delavci, kmetje, mame in ateji, kar seveda tudi vpliva na njihov način razmišljanja. Odrasli pa so tudi v glasbeno - ustvarjalnem smislu,saj ne morem več govoriti o še enem CZD - jevskem pank bendu, kot so bili na začetku. Živi Zid so se v tem času razvili v čvrst (punk) rock bend z ženskim vokalom, ki pa seveda ni pozabil na svoje pank korenine. Prav Editin vokal jih dela drugačne od večine klasičnih pank bendov, ker ženski vokal ni ravno nekaj vsakodnevnega na področju pank scene na našem ozemlju (ok, imamo še Rukolo, ki pa so zgodba za sebe). Živi Zid so svoj najnovejši izdelek "Kdo smo mi?" izdali pri založbi Subkulturni azil in na njem se nahaja 13 komadov v pank rock vzorcu, ki pa si
Gentrifikacija romskih naselji

Gentrifikacija romskih naselji

Radio Študent, 8. maj 2015 ― V torek je potekal posvet krajanov romskega naselja Lok v občini Krško, temu namreč grozi rušenje. Občinski prostorski načrt Gmajna 3, ki je še v procesu sprejemanja, predvideva rušitev stavb in gradnjo stanovanjskega naselja. Na ozemlju stoji osem stanovanjskih hiš, v katerih živi 40 romskih občanov.  Zemljišče, na katerem stoji naselje Lok, je v lasti podjetja SI investicije, ki je tam živečim romskim družinam za odkup ponudilo borih 4000 evrov na stanovanjski objekt. Zaradi dejstva, da gre za zasebno zemljišče, se občina Krško sklicuje, da pri urejanju zadev romskega naselja Lok nima pristojnosti. O problemu soočanja z nelegalnimi romskimi naselij govorijo krški romski svetnik Moran Jurič, župan občine Krško Miran Stanko in Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov.  
In vendar hrumi

In vendar hrumi

Radio Študent, 8. maj 2015 ― Z jutrišnjim dnem Radio Študent vstopa v 47. leto neprekinjenega radijskega emitiranja in medijsko-kulturnega delovanja. Kar pa ne pomeni le, da gre za najstarejšo tovrstno neodvisno medijsko institucijo v Evropi, temveč da gre tudi za enega izmed najstarejših slovenskih medijev. Ob tem se ne spodobi in ni prav le, da za trenutek odložimo delo in se počudimo, da smo nekako vendarle še vedno tu, temveč da za trenutek obrišemo prah tudi s sicer zelo zaprašenega zgodovinskega spomina. Toda, nč bat, ne gre za to, da bi se obračali k lastni notranjosti in retrospektivno merili naš simbolni ali kulturni kapital - pravega kapitala tako ali tako ni - ter da bi posledično terjali ustrezno muzeološko mesto, temveč da bi se obrnili k zunanjosti. Tisti živi zunanjosti, ki se, filozofsko rečeno, guba in zvija, ter tako tvori našo lastno notranjost. Konkretno rečeno, pred dobrim letom in pol je Radio Študent na javnost naslovil Peticijo za ohranitev, obstoj in razvoj neodvisnega Radia Študent, ki se je v zelo kratkem časovnem obdobju ustavila pri 10093 podpisnikih in podpisnicah. Še bolj konkretno rečeno, peticija je postavila štiri jasne in precizne zahteve. Od ustanovitelja, Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, se je zahtevalo, da Radiu Študent zagotovi ustrezen finančni dotok in dolgoročen mehanizem za njegovo nemoteno delovanje; od Univerze v Ljubljani, da dokonča formalni proces vstopa Univerze v soustanoviteljstvo Radia Študent; od Mestne občine Ljubljana, da ustvari mehanizme za sistemsko financiranje Radia Študent kot edinega mestnega javnega radijskega servisa; od Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da zagotovi dolgoročne zakonske rešitve za stabilno in ustrezno financiranje radijske ter druge kulturne produkcije Zavoda; in od Agencije za pošto in elektronske komunikacije, da RŠ dodeli frekvence za razširitev slišnosti. Po dobrem letu in pol tako ni uresničena niti ena zahteva. Še več, primarna naloga državn
On konservativizma

On konservativizma

Radio Študent, 8. maj 2015 ― Začenjamo v Veliki Britaniji, kjer je na splošnih volitvah s 327 mesti konservativna stranka dobila absolutno večino v 650 mestnem spodnjem domu. Z zmago je močno porazila laburiste, ki so na volitvah dobili zgolj 232 sedežev v spodnjem domu. Britanski volivci so tako izkazali močno podporo sedanjemu premierju Davidu Cameronu, ki meni, da lahko le njegova stranka Veliki Britaniji zagotavlja ekonomsko varnost. Istega mnenja so očitno tudi finančni trgi, saj je menjalni tečaj med funtom in evrom pridobil največ vrednosti v enem dnevu v zadnjih dveh letih. Zaupanje se lahko pokaže za muho enodnevnico, saj zmaga evroskeptičnih konservativcev pomeni, da bodo Britanci do leta 2017 glasovali o izstopu iz Evropske unije. Poleg evropskega vprašanja se bo morala konservativna stranka ponovno soočiti s škotskim vprašanjem, saj je Škotska nacionalna stranka na Škotskem zmagala v 56 od 59 volilnih okrožij. S tem je popolnoma porazila laburiste, ki so do letošnjih splošnih volitev zmagali v večini volilnih okrožij. SNP, ki se je volitev udeležila zgolj na Škotskem, je z zmago postala tretja najmočnejša stranka v Veliki Britaniji. Zmaga nacionalistov kaže, da je vprašanje o položaju Škotske v Veliki Britaniji še vedno nerazrešeno.   Nemška varnostna in obveščevalna služba BND je drastično zmanjšala sodelovanje z ameriško agencijo za nacionalno varnost. Razlog so nedavna odgaljenja očitnega - torej škandal zaradi izvajanja nalog za NSA. Hrabri nemški spletni vohuni svojim dobrim ameriškim kolegom ne bodo več posredovali informacij, zajetih z masovnim nadzorom spleta, če slednji ne bodo podali utemeljenih razlogov o potrebi zanje. Še naprej pa bodo z Američani enostransko izmenjevali podatke, pridobljene s telefonskimi prisluhi in telefaksi. Predsednica Angela Dorothea Merkel in vladajoča politika sta v Nemčiji pod hudim pritiskom obtožb o delovanju v nasprotju z nacionalnimi interesi. Javnost bi rada izvedela, kateri so tako imenovani selektorji, 40 000 tisoč nasl
Prepišje internacionalizacije

Prepišje internacionalizacije

Radio Študent, 8. maj 2015 ― Na sredin večer je v Trubarjevi hiši literature v sproščenem slovenističnem vzdušju potekal pogovor o novoizdani knjigi založbe Fakultete za družbene vede, naslovljeni »Jezikovna politika in jeziki visokega šolstva v Sloveniji«. Knjiga je nastala kot odgovor na potrebe pregleda ureditve jezikovne politike na področju visokega šolstva v Sloveniji, hkrati pa ponuja tudi pregled ureditev jezikovnega področja v ostalih evropskih državah.   Pri pogovoru o knjigi so prisostvovali njeni avtorji: Monika Kalin Golob - redna profesorica na Fakulteti za družbene vede Marko Stabej - redni profesor slovenščine na Filozofski Fakulteti ,  jezikoslovka Mojca Stritar Kučuk, raziskovalka Gaja Červ in komunikolog Samo Koprivnik. Poleg tega sta se kot gosta pogovoru pridružila še Katarina Bulatović, sicer študentka novinarstva na FDV, in prorektor Univerze v Ljubljani Goran Turk. Slednji je vskočil namesto Maje Makovec Brenčič, ki bo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport nasledila Stanko Setnikar Cankar. Pogovor je povezovala Nataša Logar, sicer tudi profesorica.   Že sam naslov pogovora »Jezik v visokem šolstvu« nam dosti nazorno pove, da se je tema pogovora vrtela okoli razmišljanja o prihodnosti poučevanja v slovenskem jeziku. Kljub prisrčni in na trenutke hudomušni slovenistični atmosferi, pa je bila ves čas prisotna skrb za relevantnost slovenščine kot svetovnega in hkrati tudi akademskega jezika. In četudi morda nihče ni tega izrazil eksplicitno, gre namreč na dolgi rok tudi za skrb o preživetju slovenščine, ki jo lahko v prihodnosti kaj hitro odpihne prepišje tako imenovane internacionalizacije.   Prisluhnimo torej, kako sta trenutno urejeni področji jezikovne politike in uporabe tujega jezika v 8. členu Zakona o visokem šolstvu ter kateri problemi še pestijo visoko šolstvo, kot nam je to na pogovoru predstavila Nataša Logar:   ///izjava   Tako pravi sedanji zakon, a kot zna povedati vsak član akademske skupnosti, je realnost na primeru
FLUKSUZ 5. DEL

FLUKSUZ 5. DEL

Radio Študent, 8. maj 2015 ― Društvo cinikov ali pa kinikov predstavlja radijsko-družinski strip Fluksuz. Peti del. Behaviorstični psiholog Skiner je uspešno izvedel eksperiment nad triletnim fantkom in punčko v javnih skupnostih za otroke. Zares sta mislila, da imata splovila nasprotnega spola in postala tudi homoseksualca. Kliker je to predstavil na mednarodni tiskovni konferenci v hotelu Lev. Govoril je sledeče: tukaj na fotografijah, ki jih je objavil tudi Lary Flynt v Hustlerju, lahko vidite otroka, ki sta skozi behavioristično metodo postala homoseksualca kot tudi mislita, da imata splovila nasprotnega spola. Za ta eksperiment, ki je trajal eno leto po podčlenu družinskega zakonika K-247 in smo v njega vložili veliko truda, se še posebej zahvaljujemo za to, da smo prejeli Nobelovo nagrado za eksperimentalno behavioristično znanost.  Toliko iz moje strani, nadaljevala po bo moja tiskovna predstavnica Nuna Luna. Slednja je dejala: če hočete videti otroka, ki ju  po družinskem zakoniku kot homiča ne čaka nič dobrega, pojdite prosim z mano v sosednjo dvorano. Eden izmed novinarjev, ki je prispel iz Bakuja, je dejal: o moj bog, da se že takšne stvari lahko dobi novelovo, oprostite, zmotil sem se, Nobelovo nagrado leta 2022 za eksperimentalno znanost. Kliker je dejal Nuni Luni: ne tem kretenom razlagati vse podrobnosti, saj so to naše avtorske pravice po podčlenu K-247, s katerimi bomo še dobro napolnili proračun in zmanjšali trenutni primankljaj, da se izognemo trojici. Pa ne krščanski trojici, ampak neo-ekonomski. Nuna Luna: razumem, herr Kliker.  Po tem ogledu eksperimenta, se je Kliker dobil z Heydrihom in Fluksuzom. Ta je rekel: moramo sprejeti še dodaten podčlen, da dodatno zakrpamo proračun! Podčlen K251. Heydrich je dejal in vprašal hkrati: dobro, s tistimi latentnimi buziči, ki niso prišli iz kraterja na Marsu, da bi scientološko ustvarili človeka na Zemlji in njihovo energetsko vrednostjo bi lahko zares malo več iztržili. Kaj točno imaš s tem podčlenom v misl

V TEDNU LJUBITELJSKE KULTURE OBIŠČITE GLASBENO MATICO LJUBLJANA

Glasbena matica, 8. maj 2015 ― Vabimo vas na dneve odprtih vrat Glasbene matice Ljubljana, ko lahko pobližje spoznate naše pevske skupine in možnosti različnih pevskih izobraževanj. Vsi pevci trenutno vadijo za zaključne nastope, zato jih boste ujeli na vrhuncu priprav. Spoznajte naše izvrstne pevske pedagoge … Continue reading → The post V TEDNU LJUBITELJSKE KULTURE OBIŠČITE GLASBENO MATICO LJUBLJANA appeared first on Glasbena Matica Ljubljana.

V TEDNU LJUBITELJSKE KULTURE OBIŠČITE GLASBENO MATICO LJUBLJANA

Glasbena matica, 8. maj 2015 ― Vabimo vas na dneve odprtih vrat Glasbene matice Ljubljana, ko lahko pobližje spoznate naše pevske skupine in možnosti različnih pevskih izobraževanj. Vsi pevci trenutno vadijo za zaključne nastope, zato jih boste ujeli na vrhuncu priprav. Spoznajte naše izvrstne pevske pedagoge … Continue reading → The post V TEDNU LJUBITELJSKE KULTURE OBIŠČITE GLASBENO MATICO LJUBLJANA appeared first on Glasbena Matica Ljubljana.
Nove kulturniške mreže in pomladno razpoloženje

Nove kulturniške mreže in pomladno razpoloženje

Radio Študent, 8. maj 2015 ― Pomladno, že skoraj poletno prebujenje je predramilo tudi naše kulturnike, ki zaenkrat bolj kot ne donkihotovsko poskušajo najti svoje mesto pod soncem v državni blagajni. V skladu s finančnimi modnimi smernicami, kot znano in poznano, država svoj mošnjiček za kulturnike odpira čedalje bolj skopo. Med leti 2004 in 2013 je tako na primer država kulturi namenila skoraj en procent manj sredstev, z 2,04 % na 1, 69 %. Hkrati pa so lokalni zavetniki kulturnih programov povečali ta procent, kar pa ostaja bolj kot ne le lepa številka na papirju, ki vsakdana kulturnikov aktivno ne dosega. S tem seveda trpijo tako oni sami kot tudi kulturna produkcija, kar v končni fazi siromaši kulture lačno prebivalstvo.   Vse to so znana dejstva in problemi. Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, ki sicer deluje že od l. 1992, je namreč od Evropskega socialnega sklada dobilo sredstva za projekt Umeščanje NVO v kulturi, kar jim je omogočilo intenzivnejše delovanje v tem, do zdaj bolj kot ne boju donkihotovske intenzivitete.   Tako je bila aprila ustanovljena Nacionalna kulturna mreža NVO za lokalne kulturne politike, ki združuje okoli 50 nevladnih organizacij po Sloveniji in se še širi. Ta nova kulturna NVO mreža v epilogu, ki je hkrati, upajmo, tudi uvod, organizira v sodelovanju s Kino Šiška, revijo Razpotja in ob podpori RŠ v sredo, 13. maja, ob 17. uri v prostorih Kina Šiške posvet z naslovom Centralizacija/decentralizacija kulturne politike, na katerem se bo mreža tudi prvič javno predstavila.   Ker pa je petek in sonce, se časovne luknje v sistemih širijo, podhranjena kulturniška sfera pa ne uspe priti iz adminstracije do telefona, in ja, zato danes odpadejo tudi izjave in komentarji, ki bi dopolnili brani prispevek. Brez skrbi drage poslušalke in poslušalci, več o omenjenem dogodku boste lahko slišali v kulturnih novicah v sredo, na dan, ko se kani zgoditi posvet o Centralizaciji in decentraliza
Fobija

Fobija

Zavod En-Knap, 8. maj 2015 ― Fobija – meja strahu in strah brez meja. Drzna in kompleksna predstava, ki prepleta ples, gledališče in živo glasbo, govori o eni ključnih tem sodobnega sveta. Izraelska koreografa Guy Weizman in Roni Haver, prejemnika številnih mednarodnih nagrad, v veliki slovensko-nizozemski koprodukciji raziskujeta mehanizme strahu. Smo namreč v negotovih časih. Svetovni konflikti nas dosežejo takoj ter povzročajo strah in negotovost. Strah je naša obramba, a obenem z njim postavljamo ločnice.

Fobija

Zavod En-Knap, 8. maj 2015 ― Fobija – meja strahu in strah brez meja. Drzna in kompleksna predstava, ki prepleta ples, gledališče in živo glasbo, govori o eni ključnih tem sodobnega sveta. Izraelska koreografa Guy Weizman in Roni Haver, prejemnika številnih mednarodnih nagrad, v veliki slovensko-nizozemski koprodukciji raziskujeta mehanizme strahu. Smo namreč v negotovih časih. Svetovni konflikti nas dosežejo takoj ter povzročajo strah in negotovost. Strah je naša obramba, a obenem z njim postavljamo ločnice.
še novic