Novice

aktualno

Kos plastike ali koliko lahko človek prenese

Kos plastike ali koliko lahko človek prenese

KEVD'R, 6. februar 2016 ― Včeraj se je na mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega pod režijsko taktirko Primoža Ekarta in v prevodu Milana Štefeta odigrala prva ponovitev črne komedije z naslovom Kos plastike (Stück Plastik, 2015), najnovejša igra sodobnega nemškega dramatika, režiserja in dramaturga Mariusa von Mayenburga. Kot je značilno za Mayenburga, igra zavzema intimni prostor neke malomeščanske družine, nastanjene v elitni… More Kos plastike ali koliko lahko človek prenese
Bo Narodna galerija na praznik rekordna ?

Bo Narodna galerija na praznik rekordna ?

Marijan Zlobec, 6. februar 2016 ― Narodna galerije ne beleži le rekordnega obiska, o katerem smo že poročali, ampak še tople, spodbudne in pohvalne zabeležke v knjigi vtisov. V NG priznavajo, da ob dnevih odprtih vrat čisto natančnega štetja obiskovalcev, ki so prihajali skozi dva vhoda, ni bilo in potemtakem številke niso čisto prave, a dodajajo, da je bilo obiskovalcev kvečjemu […]
FOTOGALERIJA: Pustni liki že nestrpno čakajo, da se pokažejo na cerkniškem karnevalu

FOTOGALERIJA: Pustni liki že nestrpno čakajo, da se pokažejo na cerkniškem karnevalu

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. februar 2016 ― Cerknica – Pramati Uršula in coprnica Liza, zmaj, Jezerko in ostali liki cerkniškega karnevala, ki se bo v središču Cerknice začel jutri, na pustno nedeljo, točno okoli 12.32, pred Brestom že čakajo, da zablestijo v tradicionalnem sprevodu. Člani tehnične ekipe so danes brez oddiha garali ves dan, da so jih pripravili. Jutri bo v sprevodu

Tone Partljič, dobitnik Prešernove nagrade

Borštnikovo srečanje, 6. februar 2016 ― Na proslavi ob kulturnem prazniku so razglasili prejemnike Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Nagrado za življenjsko delo je prejel pisatelj, dramatik, dolgoletni in predani sodelavec Borštnikovega srečanja - Tone Partljič. Dragi Tone, iskrene čestitke! Prav tako je nagrado za življenjsko delo prejel skladatelj in umetniški vodja Ivo Petrić. Dobitniki nagrad Prešernovega sklada pa so skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi, režiser Janusz Kica, slikar Aleksij Kobal, pesnica Cvetka Lipuš, kiparka Mojca Smerdu ter igralka, plesalka in performerka Katarina Stegnar.
Smrdljive ribe v finančni obari

Smrdljive ribe v finančni obari

Lenart J. Kučić, 6. februar 2016 ― Kaj stori spreten kuhar v ugledni ribji restavraciji, če je naročil preveč zalog in gostom ne more več drago prodati svežega morskega lista? Preprosto: izmisli si novo jed in starejše ribe porabi za obaro. Paziti mora samo na svoj pohlep. Če bo obiskovalce zastrupil s starimi ali smrdljivimi ribami, ga čaka konec kariere, stečaj ali […] Sorodne vsebine: Dan Ariely: Poštena resnica o nepoštenosti (2013) Z virtualno valuto do bogastva Marije Meerman: Tax Free Tour (2013) Adam Curtis: Every Day is Like Sunday (2011). Kakšen hočem postati
Dokončno postal prevelik, da bi propadel

Dokončno postal prevelik, da bi propadel

Lenart J. Kučić, 6. februar 2016 ― Facebook je ponujal družabno mreženje, Twitter je povezoval uporabnike s podobnimi interesi. Prvi se je uveljavil med običajnimi uporabniki svetovnega spleta, drugi med spletnimi profesionalci in novičarskimi zasvojenci. Danes se zdi, da splet morda ni dovolj velik za oba. Ali za kogarkoli tretjega. Prva objava: Delo Infoteh, 6. februar 2016 Največje družabno omrežje Facebook vse […] Sorodne vsebine: Pol milijarde telefonskih številk za 19 milijard dolarjev Vsak bo lahko skočil s planiške velikanke Po čem je brezplačno? Internetne laboratorijske podgane Facebook, ne zapusti me nikdar
Februarski priznanji letos v roke Bogdanu Žerjalu in Branku Rupniku

Februarski priznanji letos v roke Bogdanu Žerjalu in Branku Rupniku

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. februar 2016 ― Logatec – Občina Logatec je v počastitev Prešernovega dneva v Narodnem domu 5. februarja pripravila kulturno prireditev, na kateri so podelili februarski priznanji za izjemne dosežke na področju kulture. Župan Berto Menard ju je izročil Bogdanu Žerjalu in Branku Rupniku. Bogdan Žerjal Foto: Jelka Lekše Bogdan Žerjal z Medvedjega Brda je s prevzemom vodenja krajevne
Kraška gmajna

Kraška gmajna

Natečaj Kraška hiša, 6. februar 2016 ― Z izginjanjem gozdov zaradi izsekavanja in paše so se začele pojavljati burji izpostavljene kamnite gmajne, kjer so poletno sušo sposobne prenašati le najmanj zahtevne rastline. Kljub svoji degradiranosti je to eden najbolj reprezentativnih habitatov na Krasu in sploh pomladi kar kipi od razkošja barv in vonjev prenekaterih izredno lepih rastlinskih vrst. Zaradi opuščanja tradicionalne rabe tal je pašnikov in travnikov vedno manj, saj se bolj ali manj vztrajno zaraščajo. Vendar je ravno rastje travišč Krasa odraz stoletja trajajoče kulture kraškega človeka. Kraški ekstenzivni travniki so namreč eden najstarejših kulturnih tipov tradicionalne kulturne krajine v Evropi in so danes redki in ogroženi habitati. Omogočajo pa tudi življenje mnogim živalskim vrstam, ki so na take življenjske prostore vezane, kar je še razlog več za njihovo vzdrževanje in varovanje. Značilna združba kraške gmajne je združba nizkega šaša (Carex humilis) in skalnega glavinca (Centaurea rupestris). Tu pa uspevajo še številne zanimive, redke in ogrožene vrste, kot so skalni in češljavi glavinec (Centaurea rupestris, Centaurea cristata), ilirska perunika (Iris illyrica), tommasinijev petoprstnik (Potentilla tommasiniana), tržaški svišč (Gentiana tergestina), mehkodlakava jurjevina (Jurinea mollis), javorkin rdeči koren (Onosma javorkae) in druge. In kako je do kraške gmajne sploh prišlo? Kamen je poleg burje in pomanjkanja vode predstavljal enega glavnih izzivov prebivalcev na področju Krasa, saj so morali ti svoje parcele in njive najprej očistiti, de so jih lahko učinkovito obdelovali. Najprej so odvečno kamenje porabili za gradnjo suhozidov okoli parcel, skoraj povsod jih v bolj ali manj slabem stanju na kraški gmajni srečujemo še danes. Ti suhi zidovi so včasih široki in visoki tudi nekaj metrov, saj so prebivalci želeli z obdelovalne površine odstraniti čim več kamenja. Vendar tega kljub temu pogosto ni zmanjkalo, zato so ga zbirali na posebne urejene kupe, k
Kulturni praznik v Cerknici letos po pustno: Da plešte, plešte, maškare

Kulturni praznik v Cerknici letos po pustno: Da plešte, plešte, maškare

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. februar 2016 ― Cerknica – V Cerknici so se odločili, da slovenski kulturni praznik, ki je letos le dan za pustnim karnevalom in dan pred pustnim torkom, pustno obarvajo. Ljoba Jenče bo kot scenaristka in režiserka kulturni praznik v cerkniškem kulturnem domu obarvala s poezijo Franceta Prešerna in Silvane Paletti, z ljudskimi pesmimi, glasbo in predstavitvijo pustnih šeg
FOTOGALERIJA: Na TV Čohovo so na žar dali kar Župana Butalskega

FOTOGALERIJA: Na TV Čohovo so na žar dali kar Župana Butalskega

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. februar 2016 ― Cerknica, Butale – Sinoči so na odru kulturnega doma sredi Cerknice Butalci v živo prenašali svoj dezinformativno-razvedrilni program TV Čohovo. Polna dvorana obiskovalcev, ki vsako leto nestrpno pričakujejo oddajanje, je iz dvorane odhajala nasmejanih obrazov. Veliko jih je noč nadaljevalo na pustni zabavi ob zvokih Tanje Žagar pod šotorom pri Žajfnici. Foto: Tine Šubic V

Najboljša prevajalka iz Prve gimnazije v Mariboru

Večer, 6. februar 2016 ― Na prevajalskem tekmovanju Juvenes Translatores, ki ga organizira Generalni direktorat za prevajanje pri Evropski komisiji, je slovenska zmagovalka postala dijakinja Eva Malovrh s Prve gimnazije Maribor, so sporočili iz Bruslja. Na tekmovanju, ki je potekalo novembra lani, je sodelovalo več kot 3000 sedemnajstletnih dijakov iz vseh 28 članic Evropske unije. Udeleženci tekmovanja so prevajali besedila na temo razvojnega sodelovanja in tako obeležili evropsko leto za razvoj 2015. Izbirali so med 552 možnimi kombinacijami dveh izmed 24 uradnih jezikov EU. Vsi zmagovalci so prevajali v jezik, ki ga najbolj obvladajo, kar je značilno tudi za uradne prevajalce v institucijah EU. Slovenska zmagovalka je prevajala iz francoščine v slovenščino. Vseh 28 zmagovalcev, po eden iz vsake države članice EU, bo nagrade iz rok podpredsednice Evropske komisije Kristaline Georgieve prejelo 14. aprila na podelitvi v Bruslju. Namen tekmovanja Juvenes translatores, ki ga organizirajo od ...

Ob 70-letnici Berte Bojetu scenarij Rozalija v knjigi

Misli, 6. februar 2016 ― Pri Mladinski knjigi so ob 70. obletnici rojstva literatke in igralke Berte Bojetu - Boeta izdali še neobjavljeno delo Rozalija, ki si ga je avtorica zamislila kot scenarij za televizijsko igro. Po besedah avtorja spremne besede Mateja Bogataja avtorica tudi tokrat opisuje izrazito nasilen svet, v katerem prevladujejo grobi in okrutni odnosi.
Ivo Petrić za STA: Majhen narod se brani z ustvarjalnostjo

Ivo Petrić za STA: Majhen narod se brani z ustvarjalnostjo

Misli, 6. februar 2016 ― Skladatelj Ivo Petrić nad glasbeno podobo Slovenije ni zadovoljen. Najhujšo težavo vidi v šolstvu, ki daje premalo poudarka resni glasbi. "Če v mladih ne prebudiš zanimanja, jih pri 30 letih ne boš predramil," je poudaril za STA pred prejemom Prešernove nagrade. Prepričan je, da se majhen narod brani z ustvarjalnostjo, kulturo in umetnostjo.
še novic