Radio Študent,
20. julij 2017
―
Fotografska zadruga Magnum je
5. aprila v Cankarjevem domu postavila drugo samostojno razstavo v Sloveniji. Razstava Robert Capa s podnaslovom Retrospektivna razstava največjega vojnega fotografa vseh časov sledi prvi postavitvi iz leta 2012, ki je bila naslovljena preprosto Magnum prvič: Obrazi časa. Če je šlo takrat za reprizo prve Magnumove razstave iz leta 1955, na kateri so bile razstavljene fotografije šestih njenih članov, se tokratna retrospektiva povsem osredotoča na enega ključnih likov v zgodovini fotografije – Andréa Friedmanna.
Robert Capa, pionir vojne fotografije, do leta 1936 namreč ni obstajal. Da bi poleg suhoparne kataloške razlage retrospektive vojnih reportaž dobili širši, zgodovinski vpogled v zgodbo, ki tvori podlago mita in legende Roberta Cape, smo se udeležili javnega vodenja po razstavi. Po ljubljanski retrospektivi ga je drugič in zadnjič vodila novinarka in fotografinja Meta Krese:
izjava
Če torej začnemo od začetka, je zgodba Andréa Friedmanna predvsem in v osnovi zgodba o begunski izkušnji. Hkrati pa je močno prepletena z vzponom medijev – časopisov in ilustriranih tednikov:
izjava
Ko je Hitler
30. januarja 1933 brez potrebne večine postal kancler, je to pomenilo konec Weimarske republike. Za razumevanje vzpona nacizma v Nemčiji zelo vabljeni k poslušanju zadnje in predzadnje Teoreme o razredni logiki fašizma. 27. feburarja 1933, šest dni pred ponovnimi volitvam, je prišlo do požiga Reichstaga, zaradi katerega je Hitler pri predsedniku Weimarske republike Hinderburgu dosegel podpis predsedniškega Dekreta o zaščiti ljudstva in države.
Dekret je suspendiral civilne svoboščine, med drugim svobodo izražanja, tiska, zbiranja, združevanja, habeas corpus, pravice do zasebnosti komunikacije in tako dalje. Šlo je zgolj za prvega v vrsti nadaljnjih uredb in zakonov, ki je bil na začetku usmerjen proti parlamentarni opoziciji – najprej so prišli po komuniste, kasneje še socialiste i