VIDEOMAPIRANJE / VIDEOMAPPING

VIDEOMAPIRANJE / VIDEOMAPPING

KUD Art Stays, 22. junij 2018 ― MOVIMENTO CREATIVE LABEL Simone Pucci – video Federico De Benedictis – zvok / sound Videomapiranje na stara pročelja stavb srednjeveških mest ima zmeraj poseben čar. Tandem, združen pod znamko Movimento Creative Label (Federico De Benedictis & Simone Pucci), je izbral Mestno gledališče Ptuj, kjer vas čaka neverjetno potovanje v drobce mogočne stavbe gledališča. Video mapping […]
Koncert / Concert DUO

Koncert / Concert DUO

KUD Art Stays, 22. junij 2018 ― Natalija Tumpej – vokal / vocal Samo Ivačič – klavir / piano, vokal / vocal Sobotni večer v objemu Slovenskega trga in pričakovanju velikega dogodka italijanskega dua Movimento Creative Label – videomapiranje Fragile vam bosta popestrila odlična domača glasbenika Natalija Tumpej in Samo Ivačič. Saturday evening will be spent in the embrace of the Slovenski […]
FRAGILE_Spomin / Konflikt / Človek / FRAGILE_Memory / Conflict / Men

FRAGILE_Spomin / Konflikt / Človek / FRAGILE_Memory / Conflict / Men

KUD Art Stays, 22. junij 2018 ― umetniki / artists: Silvia Camporesi, Paolo Ciregia, Mustafa Sabbagh kustos / curator: Carlo Sala V Miheličevi galeriji na Ptuju bodo pod kuratorstvom Carla Sale predstavljene osebne intervencije treh avtorjev, ki s pomočjo fotografskega medija podajajo razmišljanja na temo krhkosti. Silvia Camporesi (Forli, 1973) s priznano serijo Atlas Italiae, objavljeno v različnih mednarodnih revijah, skozi pripoved […]

ART STAYS MARKET

KUD Art Stays, 22. junij 2018 ― UMETNIŠKO-KULINARIČNA TRŽNICA / ART & FOOD MARKET Drugi dan festivala je namenjen ptujskim ustvarjalcem lepih in dobrih stvari. Tako boste lahko našli ogromno lepih in uporabnih izdelkov ptujskih avtorjev. Ob iskanju prav vašega kosa pa se boste okrepčali ob dobrotah lokalnih pridelovalcev zdrave hrane. Manjkale ne bodo niti delavnice za otroke in najstnike. Na odru […]

KOEN VANMECHELEN

KUD Art Stays, 22. junij 2018 ― Belgijec Koen Vanmechelen je mednarodno priznan konceptualni umetnik. Pri svojem delu se osredotoča predvsem na biokulturno raznolikost in identiteto. V zadnjem desetletju je sodeloval z znanstveniki iz različnih ved in si leta 2010 tako prislužil častni doktorat Univerze v Hasseltu in nagrado Golden Nica Hybrid Art v 2013. Njegov najbolj znan projekt je Cosmopolitan Chicken […]
DRAGO MISLEJ MEF

DRAGO MISLEJ MEF

KUD Art Stays, 22. junij 2018 ― Mef – glavni vokal, akustična kitara / lead vocalist, acoustic guitar Jajo – bas, back vokal / bass, backup vocalist Brajko – bobni, back vokal / percussion, backup vocalist Marko – el. kitara, back vokal / electric guitar, backup vocalist Eva – vokal / vocals Brez dobre glasbe pač ne gre. Zato bo letos z […]
GLASSTRESS PTUJ SLOVENIJA

GLASSTRESS PTUJ SLOVENIJA

KUD Art Stays, 22. junij 2018 ― umetniki / artists: Ai Weiwei, Monira Al Qadiri, Jake & Dinos Chapman, Leonardo Cimolin, Josepha Gasch-Muche, Shane Guffogg, Brigitte Kowanz, Vik Muniz, Lucy+Jorge Orta, Thomas Schütte, Gavin Turk, Koen Vanmechelen, Fred Wilson, Erwin Wurm. kustos / curator: Koen Vanmechelen Glasstress je dolgoročni projekt Adriana Berenga, s katerim želi nadgraditi svojo vizijo združitve sodobne umetnosti in […]
Monument – Drago Tršar

Monument – Drago Tršar

ARS Likovni odmevi, 22. junij 2018 ― »V mojih očeh je množica vedno pozitivna, v njej iščem le optimistične stvari. Z eno samo figuro ne bi mogel izraziti tega časa, tega gibanja« V Moderni galeriji je odprta razstava z naslovom Monument-Drago Tršar: Monumentalno kiparstvo. Razstava je del medinstitucionalnega projekta ob umetnikovi 90-letnici, v katerem sodeluje sedem galerij s preglednimi tematskimi razstavami Tršarjevega raznolikega in obsežnega opusa, pripravljen bo tudi zaključni simpozij. Na razstavi v Moderni galeriji je Drago Tršar predstavljen z monumentalno plastiko, spomeniško in javno s preko 50 deli, predvsem v bronu, arhivskim gradivom in posnetki. Razstava podaja celovit vsebinski in formalni razvoj Tršarjevega opusa doma in v tujini v razvoju odmika od tradicionalne obravnave človeške figure in figuralnih kompozicij v skorajda abstraktno formo, na ogled so tudi zadnja igriva dela, vezana na temo erotike in narave. Poudarek razstave je na najbolj znanih spomeniških kompozicijah kot so Manifestanti in Spomenik revolucije v Ljubljani. Podnaslov razstave je Monumentalnost in množica, kustos in vodja celotnega projekta pa je dr Marko Jenko, ki ga je k pogovoru v oddaji Likovni odmevi povabila Maja Žel – Nolda.

Raketa d.o.o.: Gredič

OUTSIDER, 22. junij 2018 ― Čez prostrane briške griče se ozira Gredič s čudovitim interierjem hotela s sodobno restavracijo in vinoteko, za katerim stojijo arhitekti iz pisarne Raketa d.o.o. Vilo na Ceglem so menda postavili pred kakimi štirimi stoletji, vendar jo okoliški prebivalci že od nekdaj imenujejo Gredič. S svojimi šivanimi beneškimi robovi ter ozkim stolpičem, ki ga tik pod…
Retrospektiva Ivane Kobilce v NG

Retrospektiva Ivane Kobilce v NG

ARS Likovni odmevi, 22. junij 2018 ― »Vse sem hotela videti na svetu….« V Narodni galeriji v Ljubljani je odprta razstava več kot 140 del priljubljene slikarke Ivane Kobilce, mnoga med njimi so neznana širši javnosti. Gre za osrednji dogodek ob 100. obletnici ustanove. Dela so iz vseh obdobij njenega razgibanega življenja, ki ga je večinoma preživela v evropskih središčih, razstava pa je kronološka in vodi skozi umetničina različna slogovna obdobja in žanre, vanjo pa so vključena tudi ključna dela drugih slovenskih realistov. O razstavi, delu in življenju Ivane Kobilce se je Maja Žel – Nolda pogovarjala z Natašo Ciber in Michelom Mohorjem iz Narodne galerije.
Sophie Fiennes v Ljubljani

Sophie Fiennes v Ljubljani

ARS Gremo v kino, 22. junij 2018 ― Pogovarjamo z režiserko Sophie Fiennes, ki je ob premieri svojega dokumentarnega filma Grace Jones obiskala Ljubljano V oddaji se pogovarjamo z režiserko Sophie Fiennes, ki je ob premieri svojega dokumentarnega filma Grace Jones obiskala Ljubljano. Poleg njenega filma ocenjujemo še madžarski triler Jupitrova luna in kitajski domišljijski spektakel Legenda o konkubini, bili pa smo tudi na Festivalu migrantskega filma.
V galeriji Krpan lesene skulpture Ivana Najgerja

V galeriji Krpan lesene skulpture Ivana Najgerja

Notranjsko primorske novice » Kultura, 22. junij 2018 ― Cerknica – Prostori galerije Krpan od včeraj gostijo razstavo, ki se nekoliko razlikuje od tistih, ki so jih vajeni obiskovalci. Ivan Najger je s svojimi lesenimi kreacijami v galerijo prinesel duha notranjskih gozdov. »Kar naenkrat pred nami zaživijo pravljične podobe zmajev, kač, ptičev, raznih mitoloških in gozdnih bitij, čarovnic z Javornikov, figur, mask in obrazov ..,« je ob odprtju dejala umetnostna zgodovinarka Polona Škodič. Razstava je na ogled do 5. julija. Pozdrav poletju, Deos center starejših Cerknica, 21. junij 2018 Foto: Tine Šubic Ivan Najger iz Dolenje vasi zna prisluhniti oblikam lesa in na sprehodih po gozdu poiskati nenavadne kose, skrite pod mahom in rastlinjem. »Tega me je pravzaprav naučila moja mama, ki je iz gozda vedno nosila zanimive kose lesa in mi pripovedovala, kaj vse vidi v njih. Tisti les smo nato skurili, danes pa me navdihne, da iz njega nastanejo najrazličnejše stvaritve,« pravi Najger. Z lesom ustvarja že 40 let, zadnjih 20 nekoliko bolj intenzivno. Domačini ga pogosto vidijo, kako jo z nahrbtnikom na rami in sekirico mahne v gozd ali kako gre proti domu s kosom korenine ali zavite veje. V galeriji je razstavil različne lesene skulpture, ki jim je vdahnil dušo; nekatere je obdelal le minimalno, pri drugih je malo rezbaril ali kiparil. Kot pravi Škodičeva, Najger sledi in prisluhne naravi, njenim izvornim oblikam in danostim, ki jih domišljeno nadgradi. »Značilnost njegovih lesenih kreacij je poudarjanje naravnih figuralnih volumnov, v plastičnosti, stiliziranju ali poigravanju oblik in različnih postopkov obdelave. V navidezni grobosti prvobitnih oblik pa je izražena tudi vsa pretanjenost, občutljivost in ekspresivno-poetična širina.« Škodičeva dodaja, da je narava poskrbela za zametke motivov in navdihujoče oblike, avtor pa jih je »z občutkom izluščil in izoblikoval v svoj edinstven svet«. Najger ne izdeluje le umetniških stvaritev, nekateri njegovi izdelki so uporabni. Ob odprtju razstave so gostje prigrizk

Muanis SInanović: Let it be

Kriterij.si, 22. junij 2018 ― Muanis SInanović: Let it be Habitat Urednik Fri, 06/22/2018 - 13:49 Let it Be Tega prispevka ne piše poznavalec plesa, pravzaprav nasprotno: pisan je iz perspektive nepoznavalca, želi izraziti stališče analfabeta, kar je, po mojem opažanju, povsem prikladno objektu pisanja, javni predstavitvi delavnice Jurija Konjarja. Kajti javna predstavitev delavnice, ki je odprta za vse – ne samo za poklicne plesalce –, bržčas predvideva tudi, da gledalci, ki se je bodo udeležili in bodo o njej pisali, niso nujno poklicni gledalci. Torej, ob vstopu v dvorano Stare elektrarne, ob za javno predstavitev določeni uri, sem opazil ljudi, ki so v tišini plesali po podiju, deloma medsebojno usklajeno in deloma ne. Kasneje sem izvedel, da je bil poudarek delavnice na kolektivu, še prej pa mi je poklicna plesalka povedala, da so tovrstne delavnice vse bolj pogosta praksa na mednarodni sceni, hkrati pa ta praksa še ni institucionalno pripoznana in financirana. Kolektivni vidik sem, ne glede na neposredno gibalno dogajanje na odru, lahko opazil: šlo je za tihi konsenz, da vsakdo pleše, kakor in kolikor ga je volja, da je njegovemu kreativnemu izrazu prepuščena prosta pot, vključno s svobodnim združevanjem v plesnih aktih – morda tudi, da obstaja dogovor, da se vse počne v tišini in da komunikacija poteka neverbalno. Plesali so ob odprtem oknu, dan je bil sončen in svetloba se je lomila na lep način ter prijetno vstopala v prostor. Vse skupaj je bilo resnično pomirjujoče in v tem sem videl obliko odpora proti zunanjemu svetu: svetu nenehnega govoričenja, jezikovnih zablod, dnevne politike, vsesplošne agresije in prisile mnenja. Lepo je videti ljudi, ki se temu odpovejo, ki pristopijo k svoji človečnosti na neki način celovito, pri čemer se za začetek zdi nujno izstopiti iz jezika, njegovih stranpoti in zablod. Začutiti totalnost sveta, vključno z njegovo svetlobo, toploto in našo intuicijo ter spontanostjo. Temu lahko dodam tudi pomislek: kljub temu da obstajajo takšni prostori svobo

Vatikan na Kiteri: Beneški bienale 2018

OUTSIDER, 22. junij 2018 ― Med državami, ki na letošnjem Beneškem bienalu sodelujejo prvič, je bil verjetno največ pozornosti deležen Vatikan. Cerkvena država, zadnja absolutna monarhija v Evropi, je po eni strani izpolnila najbolj stereotipna pričakovanja, kakšen naj bo papeški paviljon: v spokojnem parku otočka San Giorgio Maggiore, ki ga obvladuje istoimenska Palladijeva cerkev, je postavila deset kapel, ki naj…

22. junija 1885 se je rodil Milan Vidmar, elektroinženir, šahist, filozof in pisatelj

Kamra.si, 22. junij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. junija 1885 se je rodil  Milan Vidmar, elektroinženir, šahist, filozof in pisatelj. Umrl je 9. oktobra 1962. Po končani osnovni šoli (1891-5) in sedmih razredih ljubljanske klasične gimnazije (1895-1902) ter opravljenih diferencialnih izpitih na realki, je tu tudi maturiral. Drugo maturo je naslednje leto opravil na novomeški klasični gimnaziji.Leta 1902 je na Univerzi na Dunaju pričel študirati strojništvo in diplomiral leta 1907, leta 1910 pa je na Tehniški fakulteti na Dunaju dosegel doktorski naziv. Študij elektrotehnike se je na Dunaju pričel šele leta 1904, zato je opravil posebne izpite.Od 1912 je delal v tovarni Ganz v Budimpešti, kjer je postal osebni asistent O. T. Blathyja, enega od izumiteljev trifaznega transformatorja; Vidmar je zbudil pozornost s svojimi rešitvami na področju transformatojev. Leta 1913 je postal tehnični vodja tovarne Kastelic & Žabkar v Ljubljani, ki je po njegovih načrtih izdelala 12 transformatorjev. Leta 1916 je prevzel referat električnih pogonov v tobarni Elin na Dunaju, kjer se je 1918 habilitiral za docenta. Med letoma 1919-22 je bil ravnatelj Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, nato pa je med letoma 1920 in 1926 vodil svojo tovarno transformatorjev v Ljubljani
S KARMINO SMO BILE VSEMOGOČNE

S KARMINO SMO BILE VSEMOGOČNE

Revija Primus, 22. junij 2018 ― Piše: Breda Slavinec Predstavitev knjige Melite Forstnerič Hajnšek: Planet Carmina Knjiga o dirigentki in umetniški vodji Karmini Šilec, njenem svetovno znanem zboru Carmina Slovenica, njenih izvirnih raziskovalnih pristopih v glasbi in scenskih umetnostih odkriva vznemirljivo slovensko umetniško glasbeno poglavje, razpeto med domom in svetom, med globalnim in lokalnim. Zajema dom in svet dirigentke in njenega ...
še novic