ARS Likovni odmevi, 19. september 2019 ― Najnovejši prevod monografije o slikarju, arhitektu, znanstveniku, vizionarju in izumitelju novih tehnologij obsega prek 300 strani Ne le svet umetnosti temveč tudi svet znanosti in tehnike v mnogih deželah, se skozi množico razstav, simpozijev in knjižnih izdaj spominja letošnje 500-letnice smrti renesančnega „univerzalnega človeka“ Leonarda da Vincija. Na posestvu takratnega francoskega kralja, je v starosti 67 let umrl 2. maja 1519. Največja tukajšna založba je pred dobrim mesecem predstavila prevod monumentalne monografije z naslovom „Leonardo – genij – 500 let“.  Avtor, poznavalec italijanskega renesančnega slikarstva Fabio Scaletti je izvirnik objavil lani, dodali pa so mu tudi besedilo profesorja zgodovine umetnosti renesanse z oxfordske univerze Martina Kempa z naslovom „Lepa princesa“. Scaletti je na svoji spletni strani na začetku tega meseca zabeležil, da so poleg slovenskega doslej izšli še francoski, angleški, španski, ruski, slovaški in češki prevod. Pri nas je prevod delo Irene Trenc-Frelih. V pogovoru, ki ga je pripravil Goran Tenze, bo o renesančnem geniju oziroma o tem, kako ga razume kot akademski kipar in umetnik govoril Jiři Kočica.

ARS Ars humana, 19. september 2019 ― Ali novodobna religijska gibanja, ki jih označujemo z izrazom »new age«, koreninijo v gnostičnih sistemih z začetkov krščanstva? Monumentalno delo Ireneja Lyonskega Zoper krivoverstva, ki ima v grškem izvirniku pomenljiv naslov Razkritje in zavrnitev lažnega spoznanja, odpre temeljna vprašanja o razlikovanju med pravo vero (ortodoksija) in krivoverskimi ali heretičnimi nauki: Kaj je gnoza in kdo so gnostiki? V čem se gnosticizem in druga krivoverstva razlikujejo od pravovernega nauka? Kateri so po Ireneju kriteriji, ki zagotavljajo pravo vero? In ali novodobna religijska gibanja, ki jih označujemo z izrazom »new age«, koreninijo v gnostičnih sistemih z začetkov krščanstva, zaradi česar bi jih lahko imenovali tudi »old age«? Naš gost bo jezuit in glavni prevajalec Irenejevega dela Benjamin Bevc. New age in gnosticizem: podobnosti in razlike New age je izrazito kompleksen pojav in po mojem mnenju ga težko primerjamo z antičnim gnosticizmom. Res pa je, da se v strokovni literaturi, ki obravnava new age, pogosto omenja povezava z gnosticizmom in drugimi predhodniki new aga. Vendar sem sam nekoliko skeptičen pri iskanju tesnih vzporednic med obema pojavoma. Po mojem mnenju je več razlik kot podobnosti. Podobnosti sta predvsem dve. Prva zadeva sinkretistični značaj tako new aga kot gnosticizma. Se pravi, new age se navdihuje pri hinduizmu, budizmu, ezoterizmu, pri ekološkem gibanju, pri alternativni medicini, pa tudi pri krščanstvu. Na podoben način je tudi gnosticizem nekakšno sinkretistično gibanje, kar nasploh velja za helenistično obdobje. Strokovnjaki za gnosticizem danes jasno povedo, da obstajajo za gnosticizem trije glavni viri: prvi je platonistična filozofija v nekoliko radikalizirani različici, se pravi, gnosticizem mnogo bolj kot Platon sam poudarja razliko med duhom in telesom, med idejami in materialnostjo. Druga dva vira pa sta krščanstvo in judovstvo. Predvsem znotraj krščanstva je na gnosticizem močno vplivalo vprašanje Božjega trpljenja, vprašanje