Novice

aktualno

Miloš Kosec: Smučanje čez knjižne strani

OUTSIDER, 23. januar 2020 ― Navdušenje nad Marie Kondo, gurujko minimalizma, ki v svojih televizijskih oddajah in knjigah za boljše življenje svetuje, da v smeti pomečete vse, kar v vas ne sproža »iskric veselja«, ima vsaj eno dobro posledico. Od nas menda ni mogoče pričakovati, da bi se iskrice veselja vnemale ob prav vsakem izmed tisočev predmetov, ki jih posedujemo… The post Miloš Kosec: Smučanje čez knjižne strani appeared first on OUTSIDER.

Prisluhnimo pravljici

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 23. januar 2020 ― Zima nas letos ne razvaja s snegom in mrazom. Zato smo v Občinski knjižnici Polzela v četrtek, 23. januarja 2020, s svojo domišljijo odpotovali v pravljični svet, da jo prikličemo. Prisluhnili smo zimski pravljici o Pihu i Puhici, zajčku in miški. Kdo pravi, da zajčki in miške ne morejo postati najboljši prijatelji? Samo kakšen nevoščljiv dihur, ki ne pozna zgodbe o Pihu in Puhici, prijateljih v dobrem in slabem. Ker snega ni in ni, smo srečanje sklenili z izdelavo svečnika z zimskim motivom, ki bo v hladnih večerih grel naša srca.
Anatomija pesništva ali pesnik poezijo svojo pod secirni nož postavi

Anatomija pesništva ali pesnik poezijo svojo pod secirni nož postavi

LUD Literatura, 23. januar 2020 ― Mnogoboj mitologij ni prva samostojna knjižna zbirka Sergeja Harlamova, leta 2011 so izšli Jedci. Ne gre zanikati, da so v Jedce že vpisane in začrtane smernice, strukture in poetike, ki nezmotljivo določajo tudi Mnogoboj mitologij, vendar pa le-ta predstavlja tudi odmik od Harlamovih začetkov, ali če hočete, stopnjevanje oziroma vzpon na drugo stilsko in vsebinsko raven.
Peter Svetina med finalisti za Andersenovo nagrado

Peter Svetina med finalisti za Andersenovo nagrado

Misli, 23. januar 2020 ― Slovenski pisatelj in pesnik Peter Svetina se je uvrstil med šest finalistov za Andersenovo nagrado (Hans Christian Andersen Award), ki je najvišje mednarodno priznanje na polju mladinske književnosti. Dobitnik nagrade bo znan 30. marca na sejmu otroških knjig v Bologni, ko bodo razglasili tudi dobitnika Andersenove nagrade za ilustracijo.
Peter Svetina med šestimi nominiranci za letošnjo Andersenovo nagrado

Peter Svetina med šestimi nominiranci za letošnjo Andersenovo nagrado

Javna agencija za knjigo, 23. januar 2020 ― Mednarodna organizacija IBBY (International Board on Books for Young People) je ta teden objavila seznam finalistov za prestižno Andersenovo nagrado za leto 2020. Eden izmed šestih finalistov v kategoriji avtorjev za otroke in mladino je tudi slovenski mladinski pisatelj Peter Svetina.  Mednarodna žirija, v kateri je sodelovala tudi predstavnica slovenske sekcije IBBY, Tina Bilban, je finaliste izbrala med 34 nominiranimi avtorji in 36 nominiranimi ilustratorji. Žirija ocenjuje celotne opuse avtorjev in ilustratorjev in nagradi ustvarjalcema podeli za celosten prispevek k otroški literaturi v njunih državah. Letošnji nagradi bosta podeljeni 30. marca na mednarodnem knjižnem sejmu v Bologni. Pripenjamo celoten seznam nominirancev in sporočilo za medije.
Bližata se knjižna sejma v Bruslju in Leipzigu

Bližata se knjižna sejma v Bruslju in Leipzigu

Javna agencija za knjigo, 23. januar 2020 ― Marca bosta svoja vrata odprla mednarodna knjižna sejma v Bruslju in Leipzigu. Na bruseljskem knjižnem sejmu (Foire du Livre de Bruxelles, 5.-8. marec) bosta na dogodkih v programu sejma sodelovali slovenski predstavnici Agata Tomažič, ki bo predstavila francoski prevod zbirke Česar ne moreš povedati frizerki / Ce qu’on ne peut confier à son coiffeur (prevod Stéphane Baldeck, Belleville éditions, Pariz), in direktorica JAK, Renata Zamida, ki bo sodelovala v pogovoru o stanju prevajanja v Evropi. Na leipziškem knjižnem sejmu (Leipziger Buchmesse, 12.-15. marec) bo JAK prisotna s stojnico in obsežnim slovenskim programom z avtoricami in avtorji Renato Salecl, Dragom Jančarjem, Ano Schnabl, Mirtom Komelom, Marto Bartolj – predstavljajo se z novimi prevodi v nemščino – pesniki Miljano Cunta, Gregorjem Podlogarjem in Lucijo Stupica, ki bodo svojo poezijo brali iz antologije mlade evropske lirike Grand tour (založba Hanser) in Vladom Kreslinom, ki bo poskrbel za glasbeni program. Več o programu v prihodnjem novičniku. Bruseljski program pripravljamo v sodelovanju s stalnim predstavništvom Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju in je del priprav na kulturni program v času predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021, leipziškega pa v sodelovanju z založbami, pri katerih so izšli nemški prevodi knjig, mrežo Traduki in Slovenskim kulturnim centrom v Berlinu.

Vabilo na okroglo mizo z naslovom »Nižji davek – boljši časi za knjigo in časopis?

Javna agencija za knjigo, 23. januar 2020 ― STAklub Slovenske tiskovne agencije in Javna agencija za knjigo vas vljudno vabita na okroglo mizo z naslovom »Nižji davek - boljši časi za knjigo in časopis?«, ki bo v torek, 28. januarja ob 11. uri v ljubljanskem Maxiju, Trg republike 1, v Maxi klubskem salonu (1. nadstropje). Z novim letom je začela veljati novela zakona o davku na dodano vrednost, ki ob dosedanjih dveh stopnjah DDV uzakonja tudi nižjo, petodstotno stopnjo DDV za knjige, časopise in periodične publikacije tako v fizični kot elektronski obliki. Sprememba prihaja več kot desetletje po pobudi, da slovenska knjiga sploh ne bi bila obdavčena. Kaj pomeni znižan, 5-odstotni DDV na knjige in nekatere druge publikacije? Kaj poleg tega še potrebujemo za preživetje slovenskega založništva in knjigotrštva?  Se knjižnim in časopisnim založnikom obeta dostojno preživetje namesto životarjenja? Na ta in druga vprašanja bodo poskušali odgovoriti:             - Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS,             - Samo Rugelj, direktor in glavni urednik založbe Umco ter publicist,              - Marija Volčjak, direktorica in odgovorna urednica Gorenjskega glasa in             - Rok Zavrtanik, direktor založbe Sanje. RSVP: Organizator prosi za potrditev udeležbe na pp@sta.si.
Novice: Sto let srednjega šolstva v Zgornjem Posočju - Vabilo na prireditev ob jubileju

Novice: Sto let srednjega šolstva v Zgornjem Posočju - Vabilo na prireditev ob jubileju

Tolminski muzej, 23. januar 2020 ― Že jeseni smo v Tolminskem muzeju s predstavitvijo knjige Andreja Šavlija Vrsta skozi čas opozorili na pomemben jubilej - stoletnico tolminskega učiteljišča, ki je postavilo temelje srednješolskemu izobraževanju v Tolminu. Osrednji dogodek ob okrogli obletnici pa pripravlja Gimnazija Tolmin. Slovesna prireditev se bo v Kinogledališču odvijala na predvečer slovenskega kulturnega praznika, nanjo ste prisrčno vabljeni. ...
Zimske počitniške delavnice v SEM

Zimske počitniške delavnice v SEM

SEM, 23. januar 2020 ― Zimske klekljarske počitniške delavnice v SEM Torek – četrtek, 18. – 20. februar 2020, 9.00 – 13.00 Počitnice so pred vrati in zakaj se ne bi v tem času prepletli in ustvarjali z nitkami ter tako izdelali uporabne predmete. Posebej vabimo tiste otroke , ki jih zanimajo tekstilne ročne spretnosti, da se nam pridružijo v SEM, kjer se bomo družili, prepletali nitke, klekljali in ob tem spoznavali vsebine Slovenskega etnografskega muzeja skozi igro in doživetja. Program: Prvi del druženja bo vsak dan namenjen klekljanju. Udeleženci bodo pod vodstvom  znane klekljarice in pedagoginje v kulturi Tanje Oblak klekljali takšne izdelke, ki bodo prilagojeni vsakemu udeležencu, odvisno od tega ali so začetniki ali pa je že poznajo osnove klekljanja. Drugi del druženja pa  bo odstiral kulturno dediščino. Ob muzejskih predmetih, zgodbah, preizkusih in igrah se  bomo srečali z mnogimi zanimivostmi ter  skrivnostni iz slovenske in svetovne kulturne na razstavah Bosi. Obuti. Sezuti. ter stalni razstavi Med naravo in kulturo. Trajanje: 4 ure Namenjeno osnovnošolcem. Cena treh delavnic (samo v paketu): 25 EUR Obvezna prijava do petka, 14. februarja 2020. Informacije, kontakt in prijave: Sonja Kogej Rus Slovenski etnografski muzej Metelkova 2, Ljubljana T. 01 3008 750; 031 728 955 E sonja.koge-rus@etno-muzej.si
Cirkulacija 2 uspešno izseljena! Exodos completed!

Cirkulacija 2 uspešno izseljena! Exodos completed!

Cirkulacija 2, 23. januar 2020 ― V sodobni igri balansiranja na robu med pocenskimi in precenskimi placi – kot posledici proslulih gospodarskih & novo-naložbenih tektonik današnjega čas – smo v ponedeljek 20. januarja 2020 ob 10.00 uspešno opravili zahtevno / zahtevano hitro preselitev na začasne shrambene lokacije po Ljubljani. Hvala vsem, ki ste pri tem aktivno sodelovali! Galeriji Kapelica za posojo kombija v prvih dneh, Zavodu Sploh za posojo kombija v srednjih dneh, LiniA d.o.o. za izjemne prevozne storitve v zadn...

Pavel Gantar: Stanovanje je vprašanje družbene, in ne individualne blaginje

OUTSIDER, 23. januar 2020 ― Pravzaprav ni velika skrivnost, kaj storiti, da bi izboljšali stanovanjsko preskrbo (če že ne odpravili stanovanjsko krizo) in tiste, ki nimajo rešenega stanovanjskega problema, odrešili mukotrpnih in izkoriščevalsko dragih zasilnih stanovanjskih rešitev, ki jih puščajo v negotovosti glede prihodnosti in blokirajo njihove življenjske ambicije. Skrivnost pa je – kako je mogoče, da v osnovi vemo,… The post Pavel Gantar: Stanovanje je vprašanje družbene, in ne individualne blaginje appeared first on OUTSIDER.
Usoda Plečnikovega stadiona

Usoda Plečnikovega stadiona

ARS Arsov forum, 23. januar 2020 ― Gradbeno dovoljenje ali status quo? Kaj bo z Bežigrajskim stadionom? Načrti Joca Pečečnika so po več kot desetletju še vedno v predalu, Društvo arhitektov je konec lanskega leta Plečnikov objekt nominiralo za program Europe Nostre kot enega izmed sedmih najbolj ogroženih primerov evropske kulturne dediščine, Evropska komisija o tem odloča marca. Bo investitorju, ki projekt prilagaja zahtevam zavoda za varstvo kulturne dediščine, uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje ali se bo ohranil status quo? Država (še vedno) namreč ne kaže interesa za odkup zaščitenega spomenika.

Koroški plebiscit 1920

ARS Arsov forum, 23. januar 2020 ― Usodne ločnice za koroške Slovence in poplebiscitni begunci Prvo skupno oddajo, ki jo mesečno pripravljamo v sodelovanju programa Ars, Slovenskega programa radia Trst A in Slovenskega sporeda ORF v Celovcu, namenjamo 100-letnici koroškega plebiscita. Dogodku, za katerega na Koroškem potekajo priprave vsaj že dve leti, če upoštevamo predstavitev prve zasnove deželne razstave “CARINTHIja 2020” 4. aprila 2018. Slovesnost 3. marca 2020 v dvorani grbov v Celovcu bo uradni uvod v deželno razstavo z naslovom “100 let koroškega plebiscita – dežela na potovanju skozi čas in prostor”. S plebiscitom na Koroškem časovno bolj ali manj sovpada druga zgodovinska ločnica. Ta je zarezala v življenje Primorske – mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija, imenovana tudi Rapalska pogodba. O slednji bo spregovoril tržaški zgodovinar, akademik Jože Pirjevec, gost v studiu radia Trst A. Danijel Grafenauer, raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in tajnik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani ter podpredsednik Kluba koroških Slovencev Maribor, bo spregovoril o posebnem področju svojega raziskovalnega interesa, koroških Slovencih – poplebiscitnih beguncih. Ta “eksodus” skoraj vse intelektualne elite označuje historična literatura kot najtežji poplebiscitni udarec za koroške Slovence. Gosta v Celovcu sta zgodovinar Teodor Domej in profesor Štefan Pinter. Od leta 1975 na Slovenski gimnaziji je do svoje upokojitve poučeval ruščino, zgodovino in filozofijo. Nedavno je na novoletnem srečanju v Katoliškem domu prosvete v Tinjah  Štefan Pinter vzel pod drobnogled temo: “1918 in 1920 – usodni ločnici za koroške Slovence”. Oddajo je pripravil Miha Pasterk.

Nagrajenec Prešernovega sklada Alan Hranitelj: Pomembno je, da se igralec v kostumu počuti kot v drugi koži

SiGledal Novice, 23. januar 2020 ― Alan Hranitelj nagrado Prešernovega sklada prejme za razstavo Vzporedni svetovi. Razstava, ki je predstavila njegov opus v zadnjem desetletju, "ni bila samo praznik kostumografije, ampak tudi presežek kiparske in slikarske imaginacije," piše v utemeljitvi. Ideja zanjo je, kot je Hranitelj povedal za STA, v njem zorela več kot 15 let.
Vpliv pisanja z roko na razvoj možganov

Vpliv pisanja z roko na razvoj možganov

ARS Jezikovni pogovori, 23. januar 2020 ― Kaj se dogaja pri pisanju na roko in kaj pri tipkanju na elektronske naprave? Kako pri obeh dejavnostih delujejo naši možgani? Pisanje z roko nam ni več tako domače kot včasih. Veliko prej natipkamo pismo po elektronski pošti, kot pa napišemo klasično pismo. Kaj se dogaja pri pisanju z roko in kaj pri tipkanju na elektronske naprave? Kako pri obeh dejavnostih delujejo naši možgani? Ali naj se otroci še učijo pisanja z roko ali zadostuje, da se naučijo tipkati? O teh in podobnih vprašanjih govorimo v ponovitvi lanske oddaje s predstojnikom katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Zvezdanom Pirtoškom.
še novic