ARS Skladatelj tedna,
22. februar 2020
―
V svojem kratkem življenju je ustvaril veliko število skladb - nekatere med njimi so humornega značaja.
Kritiki mu za življenja niso obetali lepe prihodnosti in glede na to bi morala glasba tega pariškega boema že skoraj utoniti v pozabi. A zdi se, da proces poteka v drugo smer. Navedba v knjigi o sodobnih francoskih skladateljih iz leta 1911, kjer je bil »ožigosan« kot »neroden, a subtilen tehnik«, kot kaže, ni bila pravilna. Erik Satie jo je obrnil sebi v prid – s humorjem, seveda. Na knjigo se je od takrat naprej celo skliceval in se raje kot »glasbenik« imenoval “phonometrician” (to pomeni: »kdor meri zvoke”). Humor, čeprav večkrat črn, je bil tisti, ki ga je reševal iz vsakdanjih težav in humor mu je bil pogosto tudi v glasbeni navdih.
Le Piege de Meduse, Past za Meduzo je ena takih skladb – v njej z glasbo ne slika morskega organizma, ampak barona, ki se je tako pisal; skladatelj jo je poimenoval »lirična komedija« v enem dejanju.